Ali dr. Ernest Petrič še razmišlja o predsedniški kandidaturi?
Spoznanje več | 11.08.2022, 08:25 Rok Mihevc
V Sloveniji bomo oktobra izbirali novega predsednika. To funkcijo zelo dobro pozna dr. Ernest Petrič, tudi svetovalec aktualnega Boruta Pahorja. V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je Tonetu Gorjupu v pogovoru zaupal, če tudi sam razmišlja o kandidaturi na volitvah.
Predsedniška demokracija: Vodja izvršne oblasti
A še preden je odgovoril na to vprašanje, je pojasnil, kakšno vlogo pravzaprav predsednik pri vodenju države ima. Pravi, da je ta funkcija vedno opredeljena v ustavi in tu se, razen Severne Koreje in podobnih držav, države ločijo po vlogi predsednika. Torej, na predsedniške demokracije in parlamentarne demokracije. »Tipična predsedniška demokracija so ZDA, pa tudi Francija, Ruska federacija ... v teh državah je predsednik hkrati tudi predsednik vlade, je vodja izvršne oblasti, je politični vodja z najvišjim položajem.«
Posnetek celotne oddaje z dr. Ernestom Petričem.
Parlamentarna demokracija: Osebna avtoriteta
V parlamentarnih demokracijah kot je naša slovenska, pa tudi nemška, italijanska, avstrijska in madžarska, pa je funkcija predsednika zelo omejena. »Ponekod se ga npr. sploh ne voli na neposrednih volitvah, ampak po posebnem postopku. Predsednik predstavlja državo, na mednarodnem nivoju ima pomembno funkcijo, ker se srečuje s tistimi, ki so v enakem položaju. V taki državi je tako pomembno, da ima tudi on neko osebno avtoriteto. Je vrhovni poveljnik, daje določene predloge za sodnike, guvernerje bank itd... Predvsem pa predstavlja državo. Veliko je prisoten mednarodno, kar pomeni, da mora biti resen sogovornik tujim državnikom. Zato je v takšnih državah, kot je naša, predsednik z osebno avtoriteto in ugledom. On se seveda ne sme vtikati v konkretne zadeve, lahko pa se pogovarja o npr. neodvisnosti sodišča, težavah in reševanju problemov pravne države ... A to lahko dela samo s pozicijo nekega osebnega pogleda.«
Tako sem tudi tokrat razmišljal o tem, a eno je seveda razmišljanje, drugo pa je delovanje za kandidaturo, ko potrebuješ podporo.
Pahor je skrbel za občutek, da so dobrodošli vsi
Ko Petrič gleda našo trenutno situacijo, si včasih reče, da očitno ljudje ne razumejo, kaj je funkcija predsednika države in mislijo, da je to ta drugi predsednik vlade. »In tudi, ko poslušam kakšne kandidate za volitve, kaj bo kot predsednik vse uredil, pa saj to ni njegova pristojnost. On mora skrbeti, da nekako država funkcionira, da inštitucije delujejo, mora se truditi za to, da ga imajo vsi kot skupnega predsednika. Pahor se je za to trudil in v tem pogledu je bil uspešen predsednik. Skrbel je za občutek, da so vsi dobrodošli in se je treba truditi za sodelovanje, ne pa prilivati olja na razne sporne zadeve. Bližajo se volitve, volivci se bodo odločili tako, kot se bodo. Želel pa bi, da bi imeli dobrega predsednika.« Trenutno liste kandidatov ne komentira, mogoče bo, kot je dejal v oddaji, kakšno rekel pred volitvami.
Pahor je skrbel za občutek, da so vsi dobrodošli in se je treba truditi za sodelovanje, ne pa prilivati olja na razne sporne zadeve.
Če bi me ta država potrebovala, bi rekel »ja«
O kandidaturi na volitvah je razmišljal tudi sam, naredil je temeljit razmislek o tem, kakšne kvalitete so potrebne za to funkcijo. Kot pa je dejal, ni nobenega nagovarjal k temu, naj ga predlaga za predsednika ali naj sproži njegovo kandidaturo. »Na drugi strani pa mi je veliko ljudi, tudi zelo uglednih in pomembnih reklo, da imam ugled in mednarodne izkušnje. O tem razmišljam in bom razmišljal. S tem sem hotel povedati, da če me bo ta država potrebovala, ne bom rekel »ne«, tako kot to nisem nikoli do zdaj. Tudi, ko je bilo treba stopiti na plan za našo državo, ko sem bil veleposlanik nekdanje države v Indiji, sem se jasno opredelil, zato sem imel tudi nekaj težav in šel potem v izjemno težkih in neobičajnih pogojih predstavljati našo državo v Washington. Sem pa zavrnil razne ponudbe za ministrske funkcije, ker se mi je zdelo, da za to nisem sposoben. Tako sem tudi tokrat razmišljal o tem, a eno je seveda razmišljanje, drugo pa je delovanje za kandidaturo, ko potrebuješ podporo. Tisti, ki ti pravijo, da si pravi, mora za to tudi nekaj narediti. Treba je osnovati volilni štab, sam pa ne bom nagovarjal ljudi k podpisu za kandidaturo. Tega pri mojih letih, ugledu in izkušnjah ne bom počel. Če bi me ta država potrebovala, bi rekel »ja«, sem pa popolnoma zadovoljen s tem, kar imam. Kajti biti predsednik ni samo podeljevanje nekih priznanja, ampak resno in zahtevno delo. Sedanji predsednik ga je kar dobro opravljal,« je še sklenil v oddaji dr. Ernest Petrič.
SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ
Prof. dr. Ernest Petrič je v oddaji ob koncu tretjega mandata v Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo pojasnil, za kakšno ustanovo gre, kako je začela z delom, kdo so njeni člani in nekatere aktualne zadeve, ki so jih obravnavali v zadnjem času. Prisluhnite celotni oddaji.
Sam je sicer vedno vesel vabila v oddajo, saj da rad govori na našem radiu, »ker vem, da ga, po odzivih, ki jih dobivam, poslušajo v glavnem tisti ljudje, ki delajo, ki se s svojim trudim in delom prebijajo skozi življenje in je prav, da se jim kdaj kaj pove. Drugod sem zelo skrčil svoje javne nastope, z vami pa še naprej zelo rad sodelujem.«