Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
V petek, 10. aprila, se bo ob 15. uri pred stavbo Državnega zbora v Ljubljani odvil »Veliki protikorupcijski shod«. Organizatorji z Alešem Primcem na čelu so javnost pozvali k udeležbi ravno v ...
Velika noč je največji krščanski praznik, zato bi bilo neprimerno, da bi ga praznovali le en dan. Kot imamo v državi določene praznike dva dneva, je prav, da je tudi velika noč za kristjane čas ...
Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Letos bomo veliko noč obhajali 5. aprila 2026.
Slovenci smo narod presežkov. Žal tudi takrat, ko gre za pitje alkohola. Ob Svetovnem dnevu zdravja in izteku akcije 40 dni brez alkohola je v naši Svetovalnici z novinarko Tanjo Dominko ...
Po državnozborskih volitvah se politična pozornost seli k vprašanju, kakšna vlada lahko nastane v naslednjih tednih. V skupni listi Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokus Marka Lotriča ...
Velikonočni ponedeljek je prinesel razmislek o dveh resničnostih, ki ta hip zaznamujeta Slovenijo: o krščanskem oznanilu upanja in o politični negotovosti po volitvah. Duhovnik dr. Jože Plut in ...
