Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
Rojaki v Italiji žalujejo, saj se je včeraj nenadoma poslovil pomemben duhovni in povezovalni steber slovenske skupnosti na Goriškem, župnik Marijan Markežič, letošnji zlatomašnik.
V Zavodu sv. Stanislava so s praznično sveto mašo in slovesno akademijo obeležili god svojega zavetnika, svetega Stanislava Kostke. Poseben poudarek letošnjega praznovanja je bil na celostnem ...
Papež je včerajšnji zadnji dan obiska v Argentini pred baziliko v Lujanu daroval sveto mašo, pri kateri se je zbralo več kot 2 milijona ljudi. Spomnil je, da je bil 8. maj, dan začetka njegovega ...
V Svetovalnici s podnaslovom Kuhajmo s sestro Nikolino smo govorili o tradicionalnih martinovih jedeh, pripravi mlincev in rdečega zelja, pa tudi o pečeni raci, gosjih bedrih, sladicah s skuto in ...
»Mi smo se vedno na ta dan zahvalili za letino in tudi večerjo imamo za Martinovo vedno v družinskem krogu,« je o praznovanju današnjega praznika v sobotni oddaji Naš gost spregovorila mama ...
Smo v času potrošniške histerije, tako imenovanega črnega petka. Ta pa ni nastal kot praznik kupcev, temveč kot ena najuspešnejših marketinških idej sodobnega kapitalizma, ki je iz ZDA prek spleta ...
