Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
Te dni je posebej pestro v vseh župnijah dekanije Trebnje. Odvija se namreč kar dekanijski misijon, ki pa poleg rednih nedeljnikov želi nagovarjati tudi bolj oddaljene. Zato so k sodelovanju ...
V Assisiju je včeraj popoldne potekala slovesnost prenosa posmrtnih ostankov sv. Frančiška iz kripte v spodnjo baziliko, kjer so od danes prvič v zgodovini izpostavljeni javnosti. Verniki jih bodo ...
Na današnji dan je svojo zemeljsko pot sklenila slovenska mistikinja Magdalena Gornik. Na njeni domači Gori pri Sodražici so se na obletnico pripravljali z devetdnevnico, osrednje praznovanje pa ...
Poklicna in življenjska pot dr. Jožeta Duhovnika je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s ...
Z odprtjem razstave in s predstavitvijo knjige »Pregon koroških Slovencev 1942 / Die Verfolgung der Kärntner Slowen:innen 1942 se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Od 23. ...
Slovenski javni govor je načeloma knjižni. Kaj pomeni knjižni? Knjižni jezik je po definiciji praških jezikoslovcev s prve polovice 20. stoletja pravzaprev namenjen povezovanju neke jezikovne ...