Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
Tudi iz Škofije Koper so sporočili premestitve duhovnikov. Ob tem je škof Peter Štumpf poudaril, da premestitve niso zgolj administrativne odločitve, ampak pomembni duhovni dogodki, ki vplivajo na ...
V teh dneh so bogoslovci celjske škofije skupaj z bogoslovcem soboške škofije na redni letni refleksiji s svojima škofoma in vzgojitelji, piše na spletni strani škofije Celje.
Papež Leon XIV., ki julijske dneve preživlja v poletni apostolski palači v Castelgandólfu, je danes kosil s približno dvesto revnimi, za katere skrbi rimska škofija, med njimi je bilo 35 otrok. ...
Slovensko zdravstvo potrebuje boljšo organizacijo, manj ideoloških delitev in več sodelovanja med stroko ter odločevalci. To je bilo osrednje sporočilo okrogle mize »Zdravje – skupna vrednota ...
Svetovni slovenski kongres je s slovesno akademijo obeležil 35-letnico delovanja. Večer na Gradu Fužine v Ljubljani je bil prepleten s spomini in pogledom v prihodnost te pomembne organizacije, ki ...
