Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
V Odiseji v Ljubljani bo nocoj ob 19. uri slovenska premiera filma Presveto Srce – Njegovemu kraljestvu ne bo konca, mariborska premiera pa bo 13. oktobra v Mariboxu.
Včeraj, na god sv. Frančiška Asiškega, je mariborski nadškof Alojzij Cvikl v cerkvi sv. Petra na Kronski Gori v diakona posvetil bogoslovca Jureta Goloba in Žigo Krefta.
Predsednik vlade Janez Janša je po srečanju s papežem Leonom XIV. za Radio Ognjišče dejal, da si Slovenija želi še poglobiti odnose s Svetim sedežem. Papeža je posebej povabil na obisk v Slovenijo ...
Sveti Frančišek Asiški ni ustanavljal šol, vendar ga osem stoletij po njegovi smrti še vedno prepoznavamo kot velikega učitelja. V oddaji Za življenje je klinični psiholog in frančiškan p. dr. ...
Našo poslušalci delo našega gosta, ki smo ga gostili minulo soboto, dobro poznate. Zelo zanimiva pa je tudi njegova življenjska pot. Iz rodnih Moravč je Toneta Gorjupa, preko študijske Ljubljane, ...
Slovenska politika je izgubila velik del kulture dialoga, referendumi pa so vse pogosteje sredstvo političnega boja namesto premišljenega odločanja državljanov. Nekdanja predsednika vlade Lojze ...
