Ko govorimo o nasilju, pogosto mislimo na fizično nasilje. Spolno še vedno ostaja tabu tema, ki se je lotevamo zelo zadržano. O njem govorimo, ko izbruhnejo primeri, kot so zadnji s področja kulture. Naša sogovornica magistra zakonskih in družinskih študij Monika Erjavec Bizjak pravi, da kot družba še nismo poenoteni, kaj vse spolno nasilje je. Še vedno smo priča temu, da se dvomi o obstoju spolnega nasilja, zanj se krivi žrtev, povzročitelja pa se namerno spregleda.
Krivda, sram, strah, prepričanje, da so same krive za zlorabo. To so najpogostejši razlogi, da žrtve ne prijavijo spolnega nasilja. Ob zadnjem primeru s področja kulture v ospredje prihaja vprašanje, zakaj o svojih izkušnjah pišejo na družbenih omrežjih, kaznivega dejanja pa ne prijavijo policiji. »Prednost družbenih omrežij je v tem, da na drugi strani anonimnim ljudem lahko zopet anonimno zaupamo svojo skrivnosti, svoje bolečine, vse te svoje rane, ki smo jih doživeli, in ta anonimnost v bistvu poskrbi za to, da se ne izpostavi oseba kot oseba.«
Neprijavljeno nasilje ne more dobiti končnega epiloga
Moramo pa se zavedati, da spolno nasilje, ki ni prijavljeno in potem ni dokazano pri pristojnih organih, ne more dobiti končnega epiloga. »To, da se žrtve povezujejo na družbenih omrežjih med seboj, da postanejo močnejše, da se opogumljajo, da izdelajo neke korake naprej, so dobrodošle. Vendar pa je res potrebno za nadaljnji postopek, da se kazenski postopek uvede na policiji.«
Vzgoja o spolni nedotakljivosti
Še vedno je družinsko okolje tisto, kjer se dogaja največ nasilja, tudi spolnega nasilja. »Je pa vedno bilo spolno nasilje prisotno na področjih, kjer vlada neka hierarhija, kjer lahko nasilnež izrabi svojo moč, vpliv, kjer žrtev zaupa nasilnežu.« Raziskave kažejo, da je vsaka četrta ali peta oseba žrtev spolne zlorabe. Monika Erjavec Bizjak poudarja preventivo. Že v vrtcih in šolah je otroke treba učiti o spolni nedotakljivosti.
V župnijski cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiju je na Rožnovensko nedeljo zlato mašo obhajal rojak duhovnik Alojzij Golob. Pri oltarni mizi so se mu pridružili nečaka Martin in Matija Golob, ...
Na Pohodu za življenje v Ljubljani je pričeval Igor Vojinović. Njegovi pretresljivi zgodbi so mnogi prislunili s solzami v očeh, saj potrjuje, da je zavzemanje za pravico do splava v resnici ...
Predsednik vlade Robert Golob vse bolj tone v korupcijskih aferah. V zadevi Karigador je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila okoliščine, ki lahko predstavljajo konflikt interesov. V ...
V oddajo Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat povabili dva teologa različnih generacij, filozofa dr. Janeza Juhanta in pravnika dr. Sebastjana Valentana. Uvodoma smo se dotaknili položaja ...
