Odslej lahko vsak prebere, da je Baraga Slovenec. | (foto: Jure Sešek)
Odslej lahko vsak prebere, da je Baraga Slovenec
Tone Gorjup
Častitljivi Božji služabnik Friderik Baraga - pred pol stoletja, 17. avgusta 1972 se je začel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo - je letošnje poletje dočakal pomembno potrditev svojih rojakov in domovine. Križ, ki spominja na čudežno rešitev njega in njegovega vodnika na razburkanem Gornjem jezeru, je dobil novo spominsko ploščo. Na njej je zapisano, da je bil svetniški škof rojen v Sloveniji. Pred tem so obiskovalci desetletja odhajali s tega kraja prepričani, da je bil Jugoslovan.
Konzula je večkrat zmotil napis
Častnega konzula Slovenije v Minnesoti Mira Medveda je večkrat zmotil napis na spominskem obeležju na kraju, kjer se je misijonar Baraga s svojim vodnikom rešil pred hudim neurjem, saj je bilo zapisano, da je bil Baraga rojen v Jugoslaviji. Po vztrajnem prizadevanju je dobil od svetnih in cerkvenih oblasti dovoljenje, da kovinsko ploščo z napisom zamenja z novo in popravi besedilo.
Barago občudujejo tudi neverni
Tako se je prejšnji mesec pri Baragovem križu blizu kraja Schroeder, kjer se Križna reka (Cross River) izliva v Gornje jezero, zbrala lepa skupina rojakov pri odkritju in blagoslovu nove spominske plošče. Zbrane sta nagovorila častni konzul Medved in veleposlanik Slovenije v Washingtonu Tone Kajzer. Slednji je spomnil na vezi med ZDA in Slovenijo, ki letos praznujeta 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Duhovnik iz nekaj deset milj oddaljene župnije pa je v daljši blagoslovni molitvi spomnil na Friderika Baraga, ki ga občudujejo prvotni prebivalci dežele in priseljenci, katoličani in evangeličani, pa tudi neverni.
Častnega konzula Slovenije v Minnesoti Mira Medveda je večkrat zmotil napis na spominskem obeležju saj je bilo zapisano, da je bil Baraga rojen v Jugoslaviji.
Slovesno na zahodni obali Gornjega jezera
Slovesnost je s petjem obogatila Vokalna skupina Krila. S petjem so sodelovali tudi drugi rojaki. Mnogi med njimi ne govorijo več slovensko, poznajo pa nekaj pesmi in radi zapojejo. Tako je kraj, na zahodni obali Gornjega jezera, kjer stoji Baragov križ, za nekaj časa postal del Slovenije, slednjo v srcu nosijo tudi tisti, ki so daleč od doma. Zapis ob vznožju križa obiskovalcu pove, da je Baraga leta 1846 zvedel za epidemijo, ki je prizadela domačine v kraju Grand Portageu. Zato se je z vodnikom in svojega misijona v La Pintu z majhnim čolnom odpravil k njim. Zaradi nenadne nevihte in visokih valov sta se znašla v življenjski nevarnosti, a sta bila čudežno rešena, ko je njun čoln odneslo prek peščenega nasipa v mirno ustje Križne reke. Na zahvalni dan so na tem kraju postavili majhen lesen križ, ki so ga kasneje zamenjali s tem granitnim. V nadaljevanju je na plošči nekaj podatkov iz Baragovega življenja. Odslej lahko vsak prebere, da je Baraga Slovenec.
