Ruska kapelica | (foto: Društvo Slovenija Rusija)
V Kranjski gori sinoči maša za vojne ujetnike - žrtve plazu pod Vršičem
Novice Tone Gorjup
Slovesnost pri ruski kapelici, ki poteka vsako leto zadnjo nedeljo v juliju, je letos zaradi vojne v Ukrajini minila v okrnjeni obliki. Sinoči je v župnijski cerkvi v Kranjski gori sveto mašo za žrtve plazu daroval upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sestavni del današnje slovesnosti pri kapelici pa je pravoslavna bogoslužna slovesnost z molitvijo za pokojne vojake carske Rusije. Sedanja bratomorna vojna v Ukrajini nas nehote spomni na to, da so pod plazom življenje poleg Rusov izgubili tudi Ukrajinci in celo Judje.
Center za preventivno arheologijo je pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine ob stoletnici konca prve svetovne vojne izdal obsežno študijo z naslovom Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju.
Med glavnimi sporočili je dejstvo, da so bili med tistimi, ki so bili zajeti kot vojaki carske Rusije, poleg Rusov tudi Ukrajinci, Belorusi, Gruzinci, Poljaki, povolški Nemci in drugi; pri tem ne smemo pozabiti na Jude.
Pojem ruski ali ruski vojni ujetniki zato jemljemo kot terminus tehnicus in ga zaradi poenostavitve pišemo brez narekovajev, saj gre za ujetnike ruske carske vojske brez podrobnejše opredelitve njihove narodnosti. Teh je bilo na naših tleh od 20 do 30 tisoč.
Prvi ujetniki z vzhodne fronte so v naše kraje prišli že jeseni 1914. Duhovnik in velik ljubitelj »ukrajinskega Prešerna« Tarasa Ševčenka Josip Abram je med tako imenovanimi ruskimi vojnimi ujetniki v Oblokah srečal ukrajinske vojake in jim pridigal v njihovem jeziku. Ti so ga, kot navaja sam, ganjeno poslušali, ker niso mogli verjeti, da jih je nekdo razumel in tolažil v domačem jeziku.
Zanimiv je tudi zadnji popis prebivalstva Ruskega cesarstva oziroma imperija pred prvo svetovno vojno. V njem je živelo, kot navaja Igor Grdina, skoraj 126 milijonov ljudi. Od teh jih je okoli 56 milijonov govorilo rusko, 22 milijonov ukrajinsko, 13 milijonov turško-tatarsko, skoraj 8 milijonov poljsko, slabih 6 milijonov belorusko, 5 milijonov jidiš, 3,5 milijonov finske jezike ter 1,7 milijona nemško. Ostalo je odpadlo na številne narodnosti na območju Baltika, Kavkaza in Srednje Azije ter drugih delov carstva. Prebivalstvo je bilo različno tudi po veroizpovedi.
Če upoštevamo vsa ta dejstva, potem je bila Ruska kapelica na Vršiču postavljena v spomin na vojake carske Rusije. Poleg Rusov so bili tam tudi Ukrajinci, Tatari, Belorusi, Poljaki in še kdo. Ne smemo pozabiti, da je pod streli te carske vojske v Galiciji in na drugih vzhodnih bojiščih padlo na tisoče slovenskih fantov in mož. Če smo po smrti vsi enaki, potem je prav, da se spominjamo enih in drugih.
Narobe pa je, če k ruski kapelici leto za letom romajo tisti, ki ne dopustijo, da bi imeli v drugi svetovni vojni pomorjeni Romi dostojen grob v prestolnici ali dopuščajo skrunitev grobove na Orlovem vrhu.
