Maja Morela
Andrej Novljan
Tone Gorjup
Slovenska zastava (foto: gov.si)
Slovenska zastava | (foto: gov.si)

O domovini, svobodi in Svobodi

24.06.2022, 12:00 Tone Gorjup

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom, kraj, kjer smo se rodili, kamor smo se vračali … In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih … tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo.

Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino, pa ne tisto nekdanjo, ko smo morali ponavljati: Za domovino, s Titom naprej! Prvič sem resneje razmišljal o njej pod krošnjami hrastov sredi Šumadije. Domača polja, travniki, potok v dolini, večerni Ave pri Sv. Mohorju in tam daleč hribi ...

Po petnajstih mesecih se je na poti domov pred Dobovo prek zvočnikov vagona oglasila slovenska pesem. To je bila domovina.

Letos sem iskal primerno besedilo za dan državnosti in ga presenečen odkril pri Mili Kačič, znani igralki in pesnici. Kar požiral sem njene verze:

Kako redkokdaj slišiš
besedo DOMOVINA
Kot da je ni v slovarju,
ko da je nad njo
anatema izrečena.
Slišiš le REPUBLIKA.
Te besede se kri drži,
pravično in krivično prelita.
Skoraj kakor REVOLUCIJA.
Vem, da ta mora biti,
kadar mora biti,
ko ljudstvo ne more več
jarma nositi.
Lahko jo razumem,
teže spoštujem,
ne morem pa je ljubiti.

Preveč ran in strahu prinaša
tudi tistim,
ki niso nič krivi,
tudi tistim v njej
življenje ugaša,
ki so komaj še živi.

DOMOVINA
pa je DOM,
je zavetje in počitek
za še takega izgubljenca.
Je ena sama,
kakor MATI.

Lani je minilo trideset let od prvih poletnih dni 1991, ko je pomadna setev dozorela in smo dobili svojo državo, samostojno in neodvisno Slovenijo. Še vedno odzvanja ta praznik domovine ob njenem jubileju na Trgu republike - nekdanjem uršulinskem vrtu, ki se je začel z zvonjenjem v vseh ljubljanskih cerkvah, sledil je prihod častne čete, zatem topovske salve z Ljubljanskega gradu in Zdravljica.

Zasnova prireditve, ki je povezala domoljubje s svetovljansko širino, ni bila v ponos le organizatorjem, ampak vsem, ki jim domovina kaj pomeni. V prazničnem vzdušju je odmeval tudi spomin na osamosvojitveno vojno: »Vojaško smo bili neprimerno šibkejši, vendar smo bili kot narod enotni in bili smo pogumni. Zato smo novo državo uspešno ubranili. vstali smo in obstali...«

Za mnoge bo ostal nepozaben blagoslov lipe, ki je bila posajena ob osamosvojitvi in besede nadškofa: »Našim prednikom, ki so stoletja pred nami prebivali na teh tleh, si položil v srca hrepenenje po svobodi. Svobodo so živeli in storili vse, da so jo tudi ohranjali. Kajti svoboda ni predmet, ki ga dobimo, svoboda je življenje, ki ga živimo. Svoboda je medsebojno spoštovanje, ki ga gojimo in svoboda je solidarnost, v kateri prihajamo naproti drug drugemu. Svoboda je sprejemanje resnice in svoboda je odpuščanje nasprotniku. V svobodi dajemo prostor vsem mrtvim in v svobodi sprejemamo drugačnost živih. Svoboda je, ko človek človeku postane človek. Svoboda je tudi sposobnost dogovarjanja, usklajevanja in skupnega odločanja o skupnih zadevah...«

Dočakali smo, svobodo, a precej drugačno od te, o kateri smo ravnokar slišali. Prišla je čez noč, na tajnem kongresu, z izbrisom stranke Z.dej. Dobili smo Gibanje svoboda z izkušenim gospodarstvenikom na čelu. To dokazuje tudi z uspešnim stečajem strank LMŠ in SAB. Najprej ju je obglavil, prevzel je njuni lokalni mreži, denar, ki strankam pripada glede na izid volitev, čez noč je dobil dva poslanca v Evropskem parlamentu. Janičarska enota v vladajoči politiki pa dobiva vsak dan nove borce.

In kako smo dobili to svobodo? V spopadu za oblast je prejšnjo vlado označila za fašistično, ki jo je potrebno odstraniti. Se povezala s protestniki, s politično angažirano medijsko sceno in drugimi naprednimi silami ... napovedala odpravo škodljivih ukrepov prejšnje vlade, spremembo zakona o nacionalni televiziji – naj se ve, da nas je veliko več! Sledila je veličastna zmaga, sestavljanje koalicije, izpolnitev obljube: s temi se ne bomo pogovarjali ...

Ta svoboda ni primerljiva s tisto pred 31-timi leti, bolj diši po tisti iz leta 45. Dobili smo sezname, tako kot po drugi svetovni vojni ... V ospredju je ideologija ...
Nekateri so že občutili, kaj pomeni svoboda govora ...

Seveda je nova oblast začela reševati tudi aktualne probleme ... Lotila se je reševanja draginje. Najprej pri ceni pogonskih goriv. Hvaležni smo lahko, da je pri podražitvah skušala biti primerljiva Hrvaški in ne Avstriji ali Italiji. Število okuženih z novim koronavirusom že nekaj časa narašča. Vlada se je reševanja tega področja lotila z odstranitvijo dosedanjega direktorja NIJZ-ja.

Naj ob dnevu državnosti zaželim, da bi naša domovina ostala samostojna in neodvisna, da bi okrepili ljubezen do domovine, in da Svoboda ne bi preveč kruto posegla v naša življenja.

Dvigalo (v ozadju) in vse zbrane je blagoslovil škof Jurij Bizjak. (photo: VaticanNews) Dvigalo (v ozadju) in vse zbrane je blagoslovil škof Jurij Bizjak. (photo: VaticanNews)

»Jožica, bodi ponižna, ni se treba delati heroja«

V vasi Cesta pod Vipavskim križem je včeraj škof Jurij Bizjak slovesno blagoslovil montažno dvigalo, ki bo Jožici Ličen omogočilo večjo samostojnost in možnost gibanja. Dvigalo je bilo najprej ...

Cerkev v Berlinu (photo: Pixabay) Cerkev v Berlinu (photo: Pixabay)

Bo šla Cerkev v Nemčiji svojo pot?

Cerkev v Nemčiji s svojo sinodo že od leta 2018 buri duhove. Začela se je zaradi škandalov o spolnih zlorabah, ki so omajali zaupanje v cerkvene voditelje. Zahteve laikov in duhovnikov pa so se v ...

Nataša Pirc Musar in Anže Logar (photo: Rok Mihevc) Nataša Pirc Musar in Anže Logar (photo: Rok Mihevc)

Zadnje soočenje: Logar ali Pirc Musar?

Volitve predsednika republike so vse bližje, ankete za zdaj kažejo zmago dr. Nataše Pirc Musar, čeprav je v prvem krogu slavil dr. Anže Logar. Na soočenju, ki smo ga tokrat pripravili, sta oba ...