Vsi odtenki žlahtnosti | (foto: Klet Brda)
Veš kaj se skriva v celofanu zahtev »javnega interesa«?
Naš pogled Robert Božič
Danes je Martinovo, praznik pridnih vinogradnikov, ki celo leto posvečajo svoj trud in znanje svojim vinogradom, pozorno skrbijo za vinsko trto in so še posebej veseli lepih in sončnih jeseni, ko iz zdravega grozdja v kleti začne brbotati nov letnik. Martinovo pa je tudi praznik vseh, ki znamo to žlahtno vinsko kapljico ceniti in jo po pameti uživati.
Letošnji Martin je vesel. Med trgatvijo so se prav vseh slovenskih vinorodnih deželah lahko pohvalili s primernimi količinami zdravega in kakovostnega grozdja, iz katerega so mojstrske roke v minulih mesecih lahko pridelale odlična mlada vina. Ta te dni že razveseljujejo, vinogradniki pa pravijo, da njihova kakovost kar kliče, po nadaljnjem zorenju. Vina letošnjega letnika bodo torej ena tistih, ki bodo pisala zgodovino.
Martin je torej vesel in prav je tako. A širši pogled na kmetijstvo te dni prinaša vse kaj drugega kot veselje.
Evropska komisija je sredi julija za prihodnje finančno obdobje, torej od leta 2028 do 2034 predlagala izjemno visok proračun in sicer v višini 2000 milijard evrov, kar je kar za 800 milijard več, kot znaša trenutni EU proračun.
Prekoračene vse rdeče črte...
Kljub takemu povečanju pa je za področje kmetijstva predlagala skoraj 23 % manj sredstev, šla pa je še korak dlje in sporočila, da bo ukinila drugi steber kmetijske politike, prvenstveno namenjen razvoju podeželja in ta sredstva, skupaj s sredstvi kohezijske politike dodelila državam članicam, da same oblikujejo ukrepe na tem področju.
Copa-Cogeca, krovna organizacija evropskih kmetov in kmetijskih zadrug, protestira in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obtožuje, da je s tem prekoračila vse »rdeče črte«. Prišlo je tako daleč, da je v letošnji jeseni razkošni proračun kritiziralo vsaj 16 držav članic, konec oktobra pa so ga zavrnili tudi v Evropskem parlamentu.
A Ursula von der Leyen se ne da in v iskanju rešitve je v nedeljo na kritike odgovorila s posebnim pismom Evropski komisiji in v njem namignila na možne spremembe. Pismo je že sprožilo nove politične igrice, a Copa-Cogeca, krovna organizacija evropskih kmetov in kmetijskih zadrug ostaja neizprosna in ta poskus Von der Lajnove imenuje kozmetični manever, ga zavrača, ter k zavrnitvi poziva tudi evropske poslance.
Očitki kmečke strani Ursuli von der Leyen so resni in tehtni. Ob nerazumno visokem povišanju prihodnjega proračuna, sredstva za kmetijstvo za več kot 20 odstotkov znižuje. Ne razume strateškosti »geopolitičnih izzivov« in »da je varnost preskrbe s hrano v EU enaka varnosti EU.« Kmetje svarijo, da se zaradi njenih odločitev obeta »zlom Skupne evropske kmetijske politike,« in jih spravlja v položaj, ko se bodo za »sredstva za razvoj podeželja« morali na nacionalni ravni spopadati z drugimi deležniki, kar bo pogubno za podeželje.
V tem kontekstu bo zanimivo videti, kaj se bo zgodilo na jutrišnjem zasedanju v Bruslju.
A v današnjem komentarju bi vas rad opozoril še na drugo plat, ki pa se dogaja v Sloveniji.
Kot je bilo v minulih mesecih razbrati, slovenska vlada podpira predlog proračuna Evropske komisije, tako kot je pred dnevi podprla nerazumno spremembo Evropskega podnebnega zakona s ciljem 90% zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040, in tudi sprejetje sporazuma Mercosur.
Kot kaže na Kmetijskem ministrstvu nimajo težav z ukinjanjem dvostebernosti Skupne kmetijske politike in več kot 23 % zmanjšanja sredstev za kmetijstvo, izračunali pa so tudi, da bo združitev skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in notranje varnosti v enoten instrument prinesla 865 milijard evrov.
Čigav je javni interes?
In prav ta nova malha, katere sredstva se bodo delila na nacionalni ravni, je nekaj, kar te dni med najbolj razvpitimi nevladnimi organizacijami sproža debate.
Tako smo bili pred tednom priča, da je t.i. »Zavezništvo za odgovoren prehranski sistem Slovenije« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v petih točkah pozvalo, na kaj naj pazi pri pripravi vizije »Naše kmetijstvo in hrana v 2040«.
In zanimivo, po včerajšnji drugi delavnici »Vizija 2040«, na kateri je »več kot 50 predstavnikov zainteresiranih nevladnih organizacij in ustanov« presojalo ustreznost predlaganih ukrepov, lahko vseh pet zahtev »Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije« najdemo napisanih v ključnih poudarkih.
Presenetljivo?
Nikakor.
Tako dogajanje v Bruslju, še posebej pa dogajanje doma, v Sloveniji, jasno kaže, da se kmetijstvu obetajo težki časi, ko bodo družinske kmetije spet izpostavljene brezumnosti politično kmetijskega eksperimentiranja, ko o pridelavi hrane govoričijo in odločajo tisti, ki je nikoli niso pridelovali in svoje nenasitno slo po javnih sredstvih spretno podajajo v celofanu »javnega dobrega«
