Fraza, »kako je vojna mogoča v 21. stoletju«, je ena bolj neumnih

Spoznanje več | 08.03.2022, 10:11 Rok Mihevc

»Ta fraza, ki jo poslušamo te dni, kako je to mogoče v 21. stoletju, se mi zdi ena od bolj neumnih, ki jih slišimo. To pomeni, da nekdo, ki to reče, v ozadju misli, da je človek v 21. stoletju postal tako dober in tako popoln in tako brezmadežen, da ne bo na nobenem koncu sveta zakuhal kakršnekoli vojne.« Tako je trenutno aktualno stanje v oddaji Spoznanje več, predsodek manj« komentiral dr. Ivan Štuhec, ki ga je gostil Jože Bartolj. Dogajanje je osvetlil tudi z evangelijskega vidika, pokomentiral pa tudi očitek, da migrantom iz Bližnjega vzhoda Slovenci in Evropejci nismo pomagali, zdaj ukrajinskim beguncem na široko odpiramo vrata …

Iz Ukrajine poročajo o uničenih šolah, bolnišnicah, stanovanjih, ljudje so brez elektrike in vode ... Kakšen je to način, da svojo voljo uveljavljaš s pomočjo tankov?

Na prvo postno nedeljo smo v evangeliju poslušali o skušnjavah, ki jih je hudič predočil Jezusu. In te skušnjave so skušnjave celotnega človeštva in zgodovine. Prvo bi danes imenovali skušnjava materializma, drugo slepa oblast in tretja vprašanje vere in nevere. Vse te tri se manifestirajo skozi dogajanje v Ukrajini. Skozi luč evangelija bi lahko rekli, nič novega pod soncem, le ponavljanje ene in iste zgodbe, tako rekoč v ciklusih skozi celotno zgodovino.

Prva skušnjava materializma je, da se človek začne zanašati zgolj na materialne dobrine, na blagostanje in da je to tista velika vrednota, s katero bomo rešili vse. To je problem zahoda v veliki meri. Vidimo tudi, da ima zahodna politika, tako Amerika kot Evropa, velike težave s tem, s katerimi ukrepi se upreti Putinovi diktaturi, ker se boji, da bo morala prerezati svoje blagostanje in bo morala začeti živeti bistveno drugače kot je do sedaj. Seveda tu govorimo o plinu, nafti in vseh teh zgodbah, ki nas prizadenejo.

Drugo vprašanje je vprašanje odnosa do oblasti. Hudič reče Jezusu, »če hočeš, ti bom dal vsa kraljestva tega sveta«. Gre za imperialistično hudičevo ideologijo, ki še danes potegne kakšnega norca z idejo, kako bo zavladal vsemu svetu. Imeli smo takšne in drugačne imperije in tudi Putina žene ta ideja, da bo obnovil ta nekdanji imperij Sovjetske zveze.

Vidimo, da je vojna segla tudi v Slovenijo in vsepovsod po svetu. Zato se moramo vprašati, kakšen je naš odnos do materialnih dobrin in kakšno politiko je zahod peljal do Rusije na tem področju. Če pomislimo na tajkunske oligarhe, ki imajo svoje bančne račune za zahodu, ki imajo koristi od Putina in ga podpirajo, če bi se npr. ta jara gospoda, ti tatovi dobrin, ki jih črpajo iz ruske zemlje, namesto da bi jih delili z ubogimi Rusi, ki že sto let trpijo pod diktaturami, uprla Putinu, bi bila vojna končana v par dnevih. Seveda pa tega ne bodo naredili, ker morajo ščititi svoje polne riti. In to je problem, ščitimo naše polne riti.

Drugo vprašanje je vprašanje odnosa do oblasti. Hudič reče Jezusu, »če hočeš, ti bo dal vsa kraljestva tega sveta«. Gre za imperialistično hudičevo ideologijo, ki še danes potegne kakšnega norca z idejo, kako bo zavladal vsemu svetu. Imeli smo takšne in drugačne imperije in tudi Putina žene ta ideja, da bo obnovil ta nekdanji imperij Sovjetske zveze. Jezus se temu upre, imamo pa norce, ki se temu ne uprejo in tak trenutni norec je Putin.

Zadnja skušnjava je skušnja vere in nevere. Koga molimo? Vse druge, samo tistega, ki se je razodel v osebi Jezusa Kristusa, ne. In to je celo na žalost postal eden od argumentov, s katerim operira Putin in Ruska pravoslavna cerkev, češ, ta brezbožni zahod s svojimi vrednotami pelje celo človeštvo v propad in zdaj smo mi braniki tega. Tako rekoč se v imenu vere opravičuje ta agresija na Ukrajino. To je v svojem govoru naredil moskovski metropolit, ki je govoril velike neumnosti.

Torej je vloga Ruske pravoslavne cerkve zelo vprašljiva?

Že iz naše nekdanje jugoslovanske zgodbe in vojn vemo, da se Srbska pravoslavna cerkev takrat ni obnašala preroško in tudi moskovska Cerkev se ta trenutek ne obnaša preroško. Za razliko od Kijevske, ki je pred dnevi pozvala moskovskega patriarha, da če se že ne more distancirati od vojne in Putina, naj vsaj poskrbi za to, da bodo padli vojaki na ukrajinskih tleh prišli nazaj in jih bodo pokopali. Tam so različne smeri pravoslavja, ampak Kijevski patriarhat je gotovo tisti, ki stoji na strani ukrajinskega ljudstva.

Delovanje Putina je vredno nasledstva totalitarnega Stalina. Vse za dosego svojih ciljev žrtve sploh niso pomembne. Ampak kljub temu se je v računih uštel, verjetno je pričakoval, da bo odpor manjši, tudi sankcij ni pričakoval tako ostrih. In prav te vlečejo Rusijo v vse večjo osamitev od ostalega sveta. A zanimivo, retorika se ne blaži, ampak celo zaostruje.

Zanimivo je tudi to, da se Putina primerja samo s Hitlerjem in ne s Stalinom. Tudi to je pravzaprav obračanje pozornosti Rusije na neko drugo državo. Saj je tudi pravilno, da se ga primerja s takimi ljudmi, a najprej bi ga morali primerjati z Leninom, Stalinom, boljševiki in s komunisti, ki so po Rusiji harali z enakimi grozodejstvi kot Hitler po Evropi. Vsi ti strici so iz istega bazena oz. z vsemi temi je hudič opletati. Jasno je, da je ta retorika tudi v veliki meri povezana s kardinalnimi lažmi.

Ker če bi velika večina Rusov imela pravo informacijo, kaj se dogaja in kaj je kdo naredil, bi se stopnja pritiska na Putina znotraj Rusije stopnjevala. In to bi bil eden izmed izjemno pomembnih elementov, da bi Putin v določenem trenutku moral narediti korak nazaj, bi odstopil ali bi ga celo odstavili.

To, s čimer Putin opravičuje svoj poseg v Ukrajino, je seveda totalna laž, to nima nobenega resnega argumenta. In to je vedno ena od največjih težav, zato so tudi prerezali vse komunikacijske poti, onemogočili dotok informacij iz tujih informacijskih virov v Rusijo, da s svojo lažjo naprej vzdržujejo svoj lastni narod v lažnem stanju in si na ta način omogočajo ohranjanje svojega položaja. Ker če bi velika večina Rusov imela pravo informacijo, kaj se dogaja in kaj je kdo naredil, bi se stopnja pritiska na Putina znotraj Rusije stopnjevala. In to bi bil eden izmed izjemno pomembnih elementov, da bi Putin v določenem trenutku moral narediti korak nazaj, bi odstopil ali bi ga celo odstavili.

Vse skupaj lahko navežemo tudi na našo situacijo, na razdeljenost. Demokratični svet je vendarle ves čas na strani Ukrajini, ampak imamo tudi take, ki ruska dejanja branijo, češ oboji so krivi. Če so krivi oboji, kako to, da se vojna dogaja na ukrajinski strani, da si ti presodil, da sosednja država ogroža tvoje interese do te mere, da ji boš zdaj svojo resnico pripeljal s tanki ... Vzporedice s slovensko osamosvojitvijo?

Vzporednic med tem, kaj se je dogajalo pri nas pred 30 leti in Ukrajino, je veliko. Prva je ta, da je bil napad na Slovenijo in druge nekdanje republike narejen na podlagi argumentov, ki niso zdržali nobene resne presoje. Šlo je za enostransko agresijo, ni bilo nobenega razloga, da bi nas napadli. Če smo svobodno nekoč šli v neko skupno državo, se lahko tudi svobodno razidemo. In vedno je vprašanje načina, kako se to izpelje. Če nekdo spoštuje svobodo narodov in samoodločbo narodov, kar je zapisano v mednarodni zakonodaji, potem se za zeleno mizo dogovoriš, kako se bo razšlo. In pri tem ne pride v poštev nobena agresija. Zagovarjam tezo, da so bile Slovenija, Hrvaška, BiH pred več kot 30 leti na strani pravične obrambe pred krivičnim agresorjem, tako kot je danes Ukrajina pred Rusijo ravno tako na pravični strani. Gre za pravično obrambno vojno s strani Ukrajine in za popolnoma krivično vojno s strani Rusije.

To, kar nam danes Ukrajinci manifestirajo, je občudovanja vredno, da so recimo moški, ne samo tisti, ki so doma, ampak tudi tisti v tujini in blagostanju, zagrabili orožje v roke, da z vsemi sredstvi branijo svojo domovino.

Če je v narodu volja za to, da se braniš na pravičen način proti agresorju, boš tudi zmagal. Tako smo zmagali mi, Hrvati in drugi. Tu smo zopet na neki paraleli, domovinska zavest in pripadnost državi ter narodu igra lahko ključno vlogo pri tej celi stvari. To, kar nam danes Ukrajinci manifestirajo, je občudovanja vredno, da so recimo moški, ne samo tisti, ki so doma, ampak tudi tisti v tujini in blagostanju, zagrabili orožje v roke, da z vsemi sredstvi branijo svojo domovino. Tisto, kar se mi zdi ključno je, da Putin ne more obvladati in pobiti 40 milijonov Ukrajincev in nikoli ne bo obvladal Ukrajine, ker je z agresijo začel in se bo ta zgodba enkrat končala in takrat bodo Rusi morali spokati šila in kopita iz Ukrajine in bodo Ukrajinci zaživeli svojo državo tako kot so si jo zamislili.

To je na nek način boj Davida z Goljatom. Sveto pismo nam o tem že davno govori iz zgodovine. Zanimivo pa bi bilo kaj reči tudi o navezanosti slovenske levice na Rusijo. Bi lahko desnica zdaj to navezanost izkoristila v prihajajoči volilni kampanji?

Mislim, da se tako tragično zgodbo, kot je vojna, ne izkorišča v predvolilne namene. Stvar sama po sebi govori dovolj očitno in jasno. Vsi tisti, ki so proti Natu in slovenski vojski, ne poznajo zgodovine in človeške narave. Švica s svojim položajem že 400 let ni imela vojne, a še zmeraj ima vojake in rezerviste, drži svojo vojsko v stalni kondiciji.

Ta fraza, ki jo poslušamo te dni, kako je to mogoče v 21. stoletju, se mi zdi, da je ena od bolj neumnih, ki jih slišimo. To pomeni, da nekdo, ki to reče, v ozadju misli, da je človek v 21. stoletju postal tako dober in tako popoln in tako brezmadežen, da ne bo na nobenem koncu sveta zakuhal kakršnekoli vojne.

Na žalost je tako, vedno so bili in bodo ljudje, ki bodo v nekem določenem trenutku sredstva, ki so jim dana, uporabili zoper sočloveka. In ko se to zgodi, moraš biti pripravljen, moraš imeti dovolj resursov tudi za to, da se lahko obraniš. Ta fraza, ki jo poslušamo te dni, kako je to mogoče v 21. stoletju, se mi zdi, da je ena od bolj neumnih, ki jih slišimo. To pomeni, da nekdo, ki to reče, v ozadju misli, da je človek v 21. stoletju postal tako dober in tako popoln in tako brezmadežen, da ne bo na nobenem koncu sveta zakuhal kakršnekoli vojne. Smo pa tako rekoč priča vojnam non stop. Torej se ni nič spremenilo v 21. stoletju in to je popolnoma neumna fraza, ki priča o tem, kako ne razumemo ne človeka, ne zgodovine, ne politike. S tega vidika je treba biti realist in kot tak v neki družbi moraš pač na žalost računati tudi s tem, da lahko pride situacija, ko boš moral uporabiti tudi silo, da se braniš.

Celo leva vlada v Nemčiji je popolnoma zamenjala svojo paradigmo. Sto milijard evrov bo namenila za oboroževanje, za vojsko, za uspešno obrambo svoje države. Pri nas pa so še vedno klici proti vojski, za referendum proti nabavi oklepnih vozil, da bi oborožili svoje vojaki, da bi se morali demilitarizirati. Vam je znan ta besednjak?

Seveda mi je znan. To dejstvo, ki ga imamo pred očmi, samo po sebi demantira vse te neumnosti in vse te fraze. Filozof Slavoj Žižek je na volilnem shodu Levice v Mariboru rekel, da ga je sram, da je Slovenec, saj da se je Slovenija zaprla pred migranti iz Bližnjega vzhoda, zdaj pa se odpira migracijam in beguncem iz Ukrajine, češ, onih nismo sprejeli, tem pa na veliko odpiramo vrata. In tu se mi konča vsa njegova filozogija in svetovna veličina. Po njegovi logiki smo tako rekoč rasisti in nepravični. Vsak danes jasno vidi nekaj in tudi takrat leta 2015 smo jasno videli.

Danes je situacija popolnoma drugačna, fantje, ki so sposobni, da branijo domovino, so ostali doma, ven gredo samo ženske, otroci in stari ljudje. Bolj prozorne situacije, da bi narod spregledal, za kaj je šlo pred petimi leti in za kaj gre danes, ne more biti.

Kdo je takrat bežal v Evropo? Ne matere z otroki, družine in starčki, ampak fantje, stari od 18 do 35 let, torej vsi tisti, ki so najbolj sposobni za to, da branijo svojo domovino. Drugi vidik, ker je to šlo za muslimanski svet, imamo Arabske emirate, ki se kopajo v zlatu in blagostanju, ki ne vedo, kaj bi si še zmislili, da sredi puščave delajo sneg in podobne kozlarije, zakaj niso tja migrirali, ampak so bežali na zahod? To je bila seveda strategija, ki jo je skušal Putin z beloruskim diktatorjem hotel uveljaviti na belorusko-poljski meji, ampak so se Poljaki temu uprli. Spomnite se poročil, ki smo jih poslušali, kako so Poljaki grdi, ker niso sprejeli teh beguncev. Vse to je bilo nastavljeno. Seveda so bili tudi otroci in matere tam, če ne drugega, zaradi kamuflaže. To, kar so delali takrat, da so jih vozili iz arabskega sveta na belorusko-poljsko mejo, je bil popolnoma jasen strateški narčt, kako destabilizirati situacijo na Poljskem, ker je bila ena izmed tistih držav, ki se je jasno uprla, da noče imeti te migrante, saj je točno vedela, za kaj gre pri tej stvari. Danes je situacija popolnoma drugačna, fantje, ki so sposobni, da branijo domovino, so ostali doma, ven gredo samo ženske, otroci in stari ljudje. Bolj prozorne situacije, da bi narod spregledal, za kaj je šlo pred petimi leti in za kaj gre danes, ne more biti.