Ukrajinski begunci | (foto: Tamino Petelinšek / STA)
Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto
Svet Helena Križnik
Rusko obleganje Ukrajine pušča močan pečat na človekovih pravicah več milijonov ljudi v tej državi. Najbolj očitne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki smo jim priča, so premišljeni napadi na civilne cilje, je opozoril pravnik dr. Jernej Letnar Černič. Zaskrbljujoče se mu zdi, da se ruski predsednik Vladimir Putin požvižga na pravila, ki naj bi veljala v oboroženih spopadih.
V času vojne velja mednarodno humanitarno pravo
Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo norme za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, kako v vojni zakoni molčijo. »V času vojne velja posebno področje mednarodnega prava, ki mu rečemo mednarodno humanitarno pravo. Že od druge svetovne vojne naprej določa zelo jasna pravila bojevanja,« je v pogovoru za naš radio pojasnil dr. Letnar Černič. Eno temeljnih je prepoved napadov na civilne cilje. »Na stanovanjske bloke, univerze, sedeže regionalnih vlad,« je naštel.
Kaj nam preostane, če življenje in pravila ne pomenijo nič?
Ruske sile v Ukrajini se tega ne držijo, ustvariti želijo strah med prebivalci in jih pregnati z domov. Točka preloma so obstreljevanja jedrskih ciljev, je menil dr. Letnar Černič. Gre za zanikanje pravice do življenja, ki velja v demokratičnih družbah. »To pomeni, da Putinu in njegovi vojski ni sveto prav nič ter da je pripravljen za dosego svojih geostrateških cilje poseči tudi v življenje na stotisoče milijonov ljudi.« To so vojna hudodelstva, je poudaril dr. Letnar Černič. »Vsi skupaj se sprašujemo, kam vse to pelje. Če življenje ne pomeni nič, če pravila ne pomenijo nič, kaj še preostane človeški civilizaciji?«
Omejiti je treba moč Putinovega režima, a tudi dati priložnost pogajanjem
Mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice včasih, žal, naletijo na svoje meje, je spomnil dr. Letnar Černič. Trenutno dogajanje na vzhodu stare celine je šolski primer. Evropske države morajo po njegovih besedah poskusiti omejiti moč Putinovega režima. »Bodisi z gospodarskimi pritiski bodisi s sankcijami. Verjamem, da te sankcije že imajo učinke, še več jih bodo imele v prihodnjih dneh.« Ob tem je treba dati priložnost tudi pogajanjem, je prepričan dr. Letnar Černič.
Relativiziranje ruskega početja v Ukrajini je nedopustno
»Smo v zelo negotovem času. Morda je še težje, ker prihajamo iz dveh let negotovosti zaradi globalne epidemije v negotovost, ki jo je povzročila ruska vojaška agresija,« je še dodal. Žalosti ga, da nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi relativizirajo to dejanje oziroma zmanjšujejo njegov pomen. To ni higienično, pravzaprav je nedopustno. »Kršitve človekovih pravic so kršitve človekovih pravic, ne glede na to, kje so storjene, ne glede na to, za koga gre,« je bil odločen dr. Letnar Černič.
