»Zdravstveni minister« Šarec

Naš pogled | 15.02.2022, 14:55 Tone Gorjup

Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imele priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici.

Če se za trenutek vrnemo v leta pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je državo vodila vlada Mira Cerarja. Ena od njenih prednostnih nalog je bila zdravstvena reforma. Ministrica Milojka Kolar Celarc je s svojo ekipo pripravila več osnutkov in kazalo je, da bo uspelo. A pred iztekom mandata predlog ni bil koalicijsko usklajen in tudi ni imel finančnega temelja. Tako je področje zdravstva, ki je za marsikoga od državljanov eno najpomembnejših, ostalo brez potrebnega premika. Pred dnevi so predsedniki strank koalicije KUL Marjan Šarec, Tanja Fajon, Alenka Bratušek in Luka Mesec na veliko razpravljali o tem, kaj bodo spremenili v zdravstvu, ko bodo prevzeli oblast. Bili so kar zgovorni, a poglejmo, kaj so obljubljali pred štirimi leti?

Med glasnejšimi, kaj vse je potrebno storiti v zdravstvu je bil pred štirimi leti predsednik LMŠ Šarec. Na prvo mesto je postavil menedžment, ki mora biti izvrsten in učinkovit. Zavzel se je za nujnost centralne evidence čakalnih vrst ter centralni informacijski sistem za javna naročila. Glede naročanja je dejal: Ne več preko posrednikov, saj gre na ta način marsikateri evro tja, kamor ne bi smel... le s transparentnim delovanjem bomo tudi v resnici dobili to, kar plačujemo. Kaj od tega je uresničila Šarčeva vlada, je lepo povedala njena podpredsednica Alenka Bratušek, ko je lani dejala: »Je pa res, da so področja, kjer pravzaprav nismo naredili veliko ali skorajda nič, in to je prav področje zdravstva.«

Kaj od tega je uresničila Šarčeva vlada, je lepo povedala njena podpredsednica Alenka Bratušek, ko je lani dejala: »Je pa res, da so področja, kjer pravzaprav nismo naredili veliko ali skorajda nič, in to je prav področje zdravstva.«

Zdravstvo se je v času novega koronavirusa znašlo pred nepričakovano preizkušnjo, ki jo je oziroma jo bo prestalo, a ne brez posledic. Pojav covida-19 sovpada z začetkom vlade Janeza Janše. Njegova SDS je pred štirimi leti obljubila, da se bo zavzemala za večjo konkurenčnost v zavarovalništvu, Kot je takrat govoril Andrej Šircelj, je nujno sprejetje učinkovitih ukrepov za skrajšanje čakalnih dob, samoumevna se mu zdela sprostitev podeljevanja koncesij. Takrat je dejal, da zdravstvo potrebuje tudi dodatne naložbe, več denarja iz državnega proračuna ... Nekaj tega se je dejansko uresničilo prek interventnih zakonov. V zdravstvo je šlo precej več denarja kot v prejšnjih letih, med drugim za dodatke trikrat toliko kot pred zdravstveno krizo ... Za presojanje, kaj je bilo storjeno, kaj ne, bo še čas in o tem bomo marsikaj slišali v predvolilnem času.

Ali veste, kdo je vodil zdravstvo v zadnjih štirih letih? Morda boste presenečeni. Za to področje je bilo odgovornih kar šest mož. Ob nastopu Šarčeve vlade je ministrstvo prevzel Samo Fakin. Zakaj je moral oditi, ni povsem jasno. Ministrstvo je za njim prevzel kar Šarec, pozneje je prišel Aleš Šabeder. V vladi Janeza Janše je resor prevzel Tomaž Gantar, po njegovem odstopu pa kar Janša sam do imenovanja sedanjega ministra Poklukarja.

V času pred volitvami je pomembno da se vprašamo, kaj je posameznik, ki se je ali se bo pojavil na kandidatni listi te ali one stranke počel zadnja štiri leta. Ocene se nam včasih ponujajo kar same.

Tako bi se lahko sprehodili skozi vsa področja delovanja Šarčeve in Janševe vlade ter ocenjevali, kaj je storila ena in kaj druga. Večina tistih, ki so danes najbolj glasni v parlamentu, je sedela tudi na ministrskih stolčkih. Rudi Medved in Marko Bandelli sta bila na primer ministra. Tudi Miro Cerar je bil do predlanske pomladi zunanji minister, čeprav smo že pozabili nanj. V času pred volitvami je pomembno da se vprašamo, kaj je posameznik, ki se je ali se bo pojavil na kandidatni listi te ali one stranke počel zadnja štiri leta. Ocene se nam včasih ponujajo kar same.

Zanimiv primer je Zdravko Počivalšek, minister v treh vladah; v času koronavirusa tudi nekakšen strelovod, v katerega je sekalo z vseh koncev. Svoje nadrejene - Cerarja, Šarca in Janšo - je ocenil takole: »Brez dlake na jeziku lahko povem, da smo se v prvi vladi, v katero me je povabil Miro Cerar, veliko stvari dogovorili, a je šepala uresničitev. V drugi vladi, ki je padla, po moje po neodgovornih dejanjih predsednika vlade, se nismo mogli nič dogovoriti, tako da tudi nismo imeli česa uresničiti.« Tako Zdravko Počivalšek; o sodelovanju z Janšo je dejal: »Je profesionalno. Izmenjamo pač tudi kakšne malo ostrejše besede, ampak sodelovanje temelji na koalicijski pogodbi, v kateri smo se dogovorili o ključnih zadevah.« Zanimiv pogled na predsednike zadnjih treh vlad. O vsakem poslancu in poslanki, ki so zadnja leta v službi državljanov, bi se dalo kaj povedati in oceniti njihovo delo.

Poleg tega bomo morali biti pozorni, kaj so delali v zadnjih letih »novi obrazi«, ki jih lahko pričakujemo v nekaj dneh ali tednih. Potrebno se bo vprašati, kdo so na primer tisti, ki se predstavljajo kot Glas ljudstva. V njihovih prvih vrstah je tudi minister, ki je že pred leti reševal slovensko zdravstvo. Kdo je finančno podpiral intendantski bataljon leve politične opcije, ki je kolesaril in se sprehajal po ljubljanskih cestah? So sindikalne centrale naredile vsaj pol toliko za delavce kot za padec sedanje vlade?

Pred volitvami sprašujte, preverjajte, ocenjujte!