Napad | (foto: Pixabay)
Načrtovan masaker
Naš pogled Marta Jerebič
- "Dober masaker je bil." - "Ja, planiran." Citata sta iz slovenske kriminalistične TV serije Jezero, ki je nastala po istoimenskem romanu Tadeja Goloba. Kriminalistični inšpektor Taras Birsa na televiziji pojasnjuje potek preiskave umora. V vlogi novinarke v seriji nastopi Erika Žnidaršič, odigra pa tako, kot smo je vajeni tudi sicer. Na način nekakšnega načrtovanega masakra. Vsuje se plaz vprašanj zgolj okoli določene točke. Vse ostalo ni pomembno. Sogovornik praktično ne pride do besede oziroma obnemi, saj ima za odgovor na podtikanja in obtožbe na voljo le 30 sekund. Skratka, načrtovan masaker.
V času pred volitvami v državni zbor si vsi želimo vsebinske razprave. Pa bomo glede na razgreto ozračje tega res deležni? Če hočeš vsebinsko razpravo, se moraš v intervjujih najprej držati osnov bontona. Na primer, da ne skačeš v besedo.
Nekatere intervju s predsednikom vlade na našem radiu spominja na »popoldanski čaj z lokalnim župnikom« (Ranka Ivelja, Dnevnik). A ravno za novembrski pogovor s premierjem Janezom Janšo smo v uredništvo dobili precej odzivov na dobra vprašanja in profesionalno izvedbo, brez skakanja v besedo.Veljalo bi se zamisliti nad določeno novinarsko srenjo, ki meni, da je dobra oddaja samo tista, kjer se nad gosti izvaja masaker ali kjer začetnih 10 minut informativne oddaje pljuvaš po aktualni vladi. Določen del prebivalstva je takšnega načina dodobra sit, zato v teh turbulentnih časih, kjer so odnosi tudi na najnižji ravni napeti, išče umirjen način poročanja. Vsak mesec več, zdaj že skoraj 100.000 poslušalcev, nam pritrjuje, da delamo prav.
Druga zadeva, o kateri želim spregovoriti v komentarju, je sama vsebina razprav. Epidemija je razkrila, kako zlahka ljudje nasedajo lažnim novicam, lažem, populističnim in demagoškim izjavam. Zato je treba temeljito premisliti, koga in na kakšen način pripustiti k besedi. Dajanje besede npr. teoretikom zarot, bi bilo izjemno škodljivo dejanje, posledice tega lahko vidimo, ko imajo prosto besedo na družbenih medijih.
Profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, dr. Urška Velikonja, je novembra lani v kolumni za N1, sicer v zvezi z epidemijo, zapisala: »Mediji hočeš nočeš del odgovornosti nosijo, saj z izborom glasov, ki jih objavijo, vplivajo na vedenje posameznikov in skupnosti …«
Tako kot v času epidemije bomo tudi v predvolilnem času mediji odgovorni, da s podpihovanjem ne bomo povzročali še večje razklanosti med ljudmi. V tem smislu bo pomemben ’izbor glasov’.
Mediji bomo odgovorni, da na soočenja povabimo ’glasove’, ki bodo spoštljivi do drugače mislečih in bodo vzdrževali kulturni nivo govora. Če smo odgovorni, pred mikrofon ne moremo vabiti ljudi, ki so na ulicah tulili in se nasilno obnašali; ne moremo vabiti ljudi, ki grozijo z vilami in baklami; in ne moremo vabiti ljudi, ki temu ploskajo, ali iz njih bruhajo žaljivke.
V političnih vodah bomo morda v zvezi s tem slišali pamflete, češ Jezus se je pogovarjal z vsemi. No, ni se pogovarjal z vsemi enako in ne verjamem, da bi tistim, ki nam to očitajo, pritegnil v njihovih pogledih na svetost življenja. Zato bi bilo modro, da z imenom Jezus morda ne opletajo preveč.
Znova citiram dr. Urško Velikonja: »Uredništva imajo urednike, ki odločajo, čemu bodo dali fokus in koliko teže ter na kakšen način bodo informacije podajali.«
Na Radiu Ognjišče so bila pred vsakimi volitvami v ospredju vprašanja iz nabora krščanskega družbenega nauka. Tako bo tudi letos. To nekaterim ni všeč. Menijo, da se za določene tematike v družbi lahko zavzame samo eno stališče, kar je nasprotno od parlamentarne demokracije, torej svojevrsten absolutizem.
V tem smislu bo dobro, da pride do, če se tako izrazim, spoštljivega masakra na ravni vsebine – torej, da stranke na spoštljiv in umirjen način predstavijo svoja stališča z vsebinske plati.
Za to si bomo na soočenjih prizadevali tudi na Radiu Ognjišče. Bojim pa se, da bomo na splošno v medijih kot že velikokrat doslej priča zgolj nizkemu nivoju razprave in načrtovanemu masakru z enim samim, vsem znanim ciljem.
