Rok Škrlep | (foto: Rok Mihevc)
Če bi bilo po njegovo, bi bil pogreb veselica
Kolokvij Maja Morela Čuk
Pod vtisom prvonovembrskih praznikov vseh svetih in vernih rajnih smo v Kolokviju razmišljali o izgubi, minevanju, trpljenju, smrti. Naš gost je bil stand up komik Rok Škrlep, ki se zaveda, da življenje nista samo smeh in dobra volja, zato se tem o minljivosti dotika tudi na svojih nastopih.
Čeprav Roka poznamo predvsem po humorju, se v predstavah rad na duhovit način dotakne resnejših tem. »Tudi komedija ima prostor zanje. Smeh je čudovit kanal, skozi katerega lahko človek spregovori o strahu pred smrtjo ali o minljivosti. Ne gre le za hi-hi, ha-ha, ampak za globlje, tehtnejše sporočilo.« Tako je v sodelovanju z Urhom Mlakarjem nastala tudi pesem Enkrat boš umrl, ki jo je Rok v živo zaigral v oddaji. »Pesem se sliši precej črno, ampak je v resnici zelo pozitivna. Spominja nas, da je življenje dar, da ni treba vsega jemati zelo resno in da je prav, če se ob misli na minljivost tudi nasmehnemo.«
Strah, ki ga pozdravi vera
Rok je za naš radio odkrito spregovoril o strahu pred minljivostjo. »Ta strah pride nepričakovano, drži nekaj minut, potem pa popusti. Takrat nastopi občutek praznine, ko se vprašaš, kaj sploh ima smisel. Takrat se zavem, kako pomembna je vera, ko jo izgubiš, te lahko zagrabi strah pred minevanjem.« V srednješolskih dneh je bil Rok močno veren, vsak dan pri sveti maši. »Babice so mislile, da bom župnik.« Danes odkrito priznava, da mu nedeljska maša ob družini in vseh opravkih uide z urnika. »Včasih preprosto ni tišine, da bi lahko slišal Boga. Ampak verjamem, da je potrpežljiv in da čaka.«
Babice so mislile, da bom župnik.
Se bomo smejali tudi v nebesih?
Rok ne okleva: »Jaz bi rekel, da se bomo. Humor namreč povezuje ljudi in če je bil Jezus nasmejan, če je znal pomežikniti, kot prikazuje serija The Chosen, potem verjamem, da se tudi duše smejijo.« Pogled na Jezusa, ki ga predstavi omenjena serija je Roku blizu. »Nikoli prej nisem razmišljal, da bi Jezus lahko povedal vic. Ampak, zakaj pa ne? Humor je res dar, ki nam ga je dal Bog.«
Humor je dar, ki nam ga je dal Bog.
Če bi bilo po njegovo, bi bil pogreb veselica
Po njegovih besedah bi si želel, da je njegov pogreb doživet kot praznik življenja. »Če bi bilo po moje, bi bila to ena velika veselica. Dobra glasba, smeh, spomini. Saj vem, da ljudje potrebujemo svoj čas za žalovanje, ampak če bi lahko, bi rekel naj se na mojem pogrebu rajši veselijo zame.« Navdih za to mu daje afriški običaj iz Gane, ki ga je spoznal, ko je bilo takratno dekle, zdaj žena, tam na praksi. »Če tam umre človek mlajši od 50 let žalujejo. Če pa starejši pa pridejo na slovo oblečeni v belo in tri dni praznujejo njegovo polno življenje. In to se mi zdi čudovito.«
