Medicinske sestre | (foto: splet)
Medicinske sestre: Kuhajo nas kot žabe v vodi
Novice Nika Mandelj
Do zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je opredelilo tudi Častno razsodišče pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. A s tem mnenjem se velik del članstva zbornice oziroma zveze medicinskih sester ne strinja.
Stališče Častnega razsodišča je naslednje: »Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v nasprotju s Kodeksom etike v zdravstveni negi Slovenije.«
Zapisalo je tudi, da ima vsak zdravstveni delavec pravico do ugovora vesti brez kakršnihkoli posledic ter da kodeks etike v zdravstveni negi Slovenije po petem načelu poudarja delovanje v največjo korist pacienta, z lajšanjem trpljenja in spoštovanjem njegove volje.
Razsodišče še dodaja, da se z javnim stališčem ne opredeljujejo v podporo ali v bran zakonu.
Zloraba etičnega kodeksa
Po besedah Stanke Popovič, diplomirane medicinske sestre v pokoju, pa se veliko članov zbornice ne strinja z mnenjem razsodišča in poudarja, da gre za zlorabo etičnega kodeksa. Spregovorila je tudi za naš radio.
Kljub temu, da izraža hvaležnost in ponos za vso dobro delo Zbornice – zveze, pa »Se mi zdi, da je treba javno povedati, da se vsi člani zbornice-zveze ne strinjajo z odločitvijo častnega razsodišča, ker se mi zdi mlačno.
Že nekaj časa nas, imam občutek, nas kuhajo kot žabe v vodi, ki postaja vedno bolj vroča in očitno smo pa v stanju, da smo pa že kuhani in apeliram na vse, ki se strinjajo z mano, da gredo na referendum in da glasujejo proti.«
Sogovornica kot medicinska sestra z več desetletnimi izkušnjami pravi, da ji ta zakon nič ne pomeni. »Zaradi tega, ker zakona o tem ne potrebujemo, ker nas k temu zavezuje kodeks etike medicinskih sester, babic itn. In enostavno, za avantgardo tridesetih oseb, ki se promovira v zdajšnjem času, mi zakona ne potrebujemo.«
Vedno lahko pomagamo
Argument, da bo zakon omogočal lepo in dostojanstveno smrt, Popovič zavrača.
»Enostavno ga zavračam, zaradi tega, ker če to nekdo na ta način predstavlja, potem pomeni, da ni spremljal bolnikov ob postelji, v njihovih stiskah, tudi pri različnih preiskavah, sem bila zraven pri različnih zelo agresivnih preiskavah, kjer so ljudje trpeli na zelo različne načine.
Vedno smo znali pomagati in nisem slišala enega, da bi rekel prosim, da me ubijete.« Stanka Popovič še dodaja, da med člani zbornice-zveze ni bilo nobene širše razprave, na podlagi katere bi se javno stališče častnega razsodišča lahko oblikovalo.
