Vsak človek v življenju doživi tudi preizkušnje, bolečino, izgube, trpljenje ... kot omama je misliti, da se vsemu temu lahko izognemo. | (foto: PixaBay)
Evropska kultura je glede temeljnih vrednot v velikih težavah in zmotah
Oddaje Nataša Ličen
Vsakega človeka slej ali prej doletijo preizkušnje, težave, izzivi, zmote, bolezen, izgube, krivice in krivda. Vsak človek je tudi trpeče bitje, je dejal Frankl, in če s tem ne znamo živeti, ali nočemo sprejeti ter to uporabljati za razvoj človeštva in sožitja, uničujemo sebe in druge. Evropska kultura je glede temeljnih socialnih vrednot – vrednost življenja, medsebojno sožitje, pogovorna kultura, medsebojno učenje, … trenutno v velikih težavah in zmotah. Ne v manjših, kot jih je imela v prejšnjem stoletju z diktaturami. Samo dialoški življenjski slog je rešitev pred sesedanjem samih vase.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali na Dan slovenskega športa, zato smo ga najprej vprašali, od kod antropološki vzroki za vrhunske uvrstitve številnih naših športnikov. Spomnil je na misel Antona Trstenjaka, ki je za maloštevilen narod, kot smo Slovenci v primerjavi z drugimi, dejal, da preživi, ker je na nekaterih področjih eliten s kakovostjo, ne količinsko. Kakovost se meri v rezultatih. Šport je gotovo eden od paradnih konj našega naroda, zaradi katerega smo v svetu vidni, prepoznani. Imamo pa gotovo še druge izstopajoče lastnosti.
Ključno je kaj v svojem življenju naredimo s prirojenimi zmožnostmi
»Šport je področje, kjer mnogi Slovenke in Slovenci svoje sposobnosti razvijejo do najvišjih svetovnih možnosti. To je eden od izrazov zavedanja maloštevilnega naroda, da mora biti tam, kjer zmore, nadpovprečno kakovosten. V sodobnem času »všečkanja« je to, da smo vidni, prepoznavni, seveda važno. S tem imamo svoje mesto in položaj, tako v družini, družbi, službi. Vendar pa, kadar gledamo le na »všečkanje«, na položaj brez vloge, je to huda patologija.
Če položaj odgovarja vlogi, nalogam, ki jih človek opravlja v skupini in skupnosti, je ta zdrav. Kadarkoli pa je položaj ločen od vloge in nalog – kar se danes pogosto dogaja, pa gre za hudo psihosocialno patologijo. Nekdo, ki ne naredi veliko, in se ne razvija kakovostno v svojih sposobnostih, nase pa močno opozarja s »čečkanjem po zidu«, je samovšečen. Želi da ga drugi vidijo, kot se sam. Zaprt je vase. In žal, medijska pokrajina danes mnoge podpira v tem.«
Brez vrednot ni prave vrednosti
»Na dolgi rok, skozi življenje človeka, ali skozi celotni rod družine, se samo po sebi pokaže, kaj je vredno in kaj ne. Trenutno pa se o vrednotah lahko zelo motimo. Za vredno imamo nekaj, kar je v resnici malo vredno, nevredno ali celo škodljivo. Mnogo velikih zmot so ljudje množično doživljali in šli celo navdušeno v tveganje življenja zanje. Pri vrednotah je vedno treba gledati ne samo kaj je trenutno v moji glavi, ampak na vse ljudi, na okolico, na preteklost in prihodnost, na trajnostno vzdržnost. Vrednote so tisto, kar je trajno vzdržno.«
Za vredno imamo nekaj, kar je v resnici malo vredno, nevredno ali celo škodljivo. Največji množični zločini v zgodovini so bili rezultat zmote.
»Velika zmota naše evropske kulture je, da so ljudje, ki trpijo - v bolezni, na koncu življenja, nevredni, da to ni več človeško dostojanstvo, ni več življenje in to ponotranjimo. Evropska družba malo pod pritiskom skupne politike – (politiki pa so naši protagonisti, politika je vedno to, kar imamo mi v sebi, je projekcija večine, pa naj je to najslabša ali najboljša politika, v tem potrošništvu veliko ljudi ne ve kaj je vredno), ne ve, da je človeško življenje brezpogojno vredno.
Kot je V. Frankl ugotavljal - pa je dosti pretrpel v taborišču, da je konec koncev vsak človek tudi trpeče bitje. Bolezen, zmota, krivice, krivda, prej ali slej doletijo vsakega in če s tem nočemo ali tega ne znamo sprejeti ter tega uporabljati za človeški razvoj, za razvoj sožitja, potem pravzaprav uničujemo sebe in druge.«
S temeljnimi socialnimi vrednotami ima Evropa trenutno velike težave
»Evropska kultura je glede temeljnih socialnih vrednot – poštenost, vrednost življenja, vlaganje časa v medsebojno sožitje, v pogovorno kulturo, v spoštovanje vsakega človeka, v medsebojno učenje - da se od drugih - tudi od svojih nasprotnikov, učim, ne pa jih uničujem, v velikih težavah in zmotah. Ne manjše kot jih je imela v dvajsetem stoletju s komunizmom, fašizmom in nacizmom, ne manjše!, samo da so bile takrat diktatorske, z nasiljem, orožjem. Sedaj pa vlada mehka diktatura potrošništva. Vsi mislimo, da je vse naše. Imamo svoj prav in le ta naš prav je edini zveličavni na planetu zemlja, mislimo, da ne potrebujemo dialoga. Da je dovolj razglašanje in pošiljanje svojih »všečkov«, nad katerimi se drugi brez predhodnega premisleka navdušujejo.
Vrednote so nekaj, kar je trajno vzdržno. Niso nekaj, kar je trenutno najpomembnejše v moji glavi. Veliko ljudi v sodobni Evropi pa danes ne ve, kaj je resnično vredno. Veliko je omamljanja, od potrošništva, substanc, tehnologije, hranjenja, ugleda in slave ... bodimo dialoško radovedni, naj bo to naš življenjski slog. Dialog se začne z radovednostjo.«
