Dr. Stane Gabrovec – zgled pokončnega človeka in odličnega znanstvenika

Spominjamo se | 12.01.2022, 16:42 Tone Gorjup

12. januarja 2015 je v Ljubljani umrl arheolog in akademik Stane Gabrovec, doma iz Kamnika, ki se je kot znanstvenik posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji ter izdelal novo kronologijo obeh obdobij.

Po gimnaziji v škofovih zavodih je študiral arheologijo in klasično filologijo v Ljubljani. Doktoriral je 1962 v Zadru na temo Prazgodovina Gorenjske. Zaposlil se je v Narodnem muzeju kot vodja arheološkega oddelka ter predaval na Filozofski fakulteti.

Kot znanstvenik se je posvetil raziskovanju bronaste in železne dobe v Sloveniji ter izdelal novo kronologijo obeh obdobij. Skrbel je tudi za objavo arheološkega fonda, ki ga hranijo drugi muzeji.

Vodil je izkopavanja na Viru pri Stični, na Pristavi pri Bledu in drugod. Z razpravami in študijami, ki obsegajo nad 40 tisoč strani, je začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. Stane Gabrovec se je kot dijak udeležil bohinjskga tedna. O predavateljih na njem je povedal:

»Prvi je bil Finžgar, ki je začel: Kaj ste prišli gledati tukaj? Ali trs, ki ga veter maje? Drugi predavatelj je bil Janžekovič. Nato pa vse od našega duhovnega voditelja Zarje Fabijana, potem Kocbeka, Šolarja, Gosarja, Gogala … Vsa elita, če hočete, tega zarjanskega gibanja je dala svoje poglede na problem slovenske kulture, slovenske vernosti, socialnega vprašanja … No in zbralo se nas je okrog sto ljudi, ki smo to zelo pazljivo poslušali, z ognjem poslušali, z ognjem sprejemali te ideje. To je bilo leta 1939; velika pobuda za naše bodoče delo, pobuda, ki nam je tudi pomagala preživeti okupacijo.«

Alojz Rebula pa je o Stanetu Gabrovcu povedal:

»Moje že petdesetletno prijateljstvo z dr. Stanetom Gabrovcem se je začelo nekega jesenskega dne 1945, tako rekoč v Plečnikovi zarji – v njegovi Univerzitetni knjižnici. Pred vrati filozofskega seminarja sva se, klasika, zapletla v pomenek. Nesocialistična snov: grštvo in Nietzsche.«

»Pozneje, ob zahajanju v Ljudsko kuhinjo ali na turah po slovenskih Alpah, je prevladala njegova kraljevska tema: usoda slovenstva. Njemu, kristjanu, svojega primorskega kolega, iščočega smisel življenja, ni bilo treba uvajati v krščanstvo.«

»Zadostovala je njegova drža, sredi lomljenja tolikih hrbtenic v novem režimu. Kot bivši krščanski socialist in sodelavec Osvobodilne fronte je bil po vojni prišel iz Švice s takšnim političnim priporočilom, da bi se lahko ob primernem preobratu prebil kam visoko v partiji in naredil temu ustrezno kariero. Namesto tega je ob nedeljah hodil k maši z misalom in predrzno izostajal v službi na božični dan.«

Več o Stanetu Gabrovcu pa v oddaji Graditelji.

Še nekaj drugih obletnic

Na današnji dan 1827 je časopis Ilirski list (Illyrisches Blatt) objavil prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dékelcam), objavljen je bil tudi nemški prevod.

12. januarja 1860 se je na Vrhu pri Kanalu rodil kanonik in narodni delavec Anton Berlot. Leta 1936 napisal spomenico goriškemu nadškofu Margottiju, kjer je zagovarjal naravno pravico staršev, da imajo njihovi otroci verski pouk v materinem jeziku.

12. januarja leta 1908 je začela delovati Krščansko-socialna zveza za Koroško. Njena naslednica je 1953 ustanovljena Krščanska kulturna zveza, ki deluje še danes.

Na današnji dan leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Rémec. Ilustrirala je številna dela slovenskih avtorjev, ki so izšla v Argentini.

12. januarja leta 1974 je v Clevelandu umrl pisatelj Jože Grdína. Doma je bil na Prévalju pod Krimom. Pri dvajsetih letih je odšel za dve leti v Ameriko in se vrnil domov v času prve svetovne vojne.Vpoklicali so ga v avstrijsko vojsko, a je kmalu pristal v ruskem ujetništvu.

Po vrnitvi je znova odšel v Ameriko. Tam je sodeloval pri različnih katoliških organizacijah. Imel je tudi svojo knjigarno v Clevelandu. Napisal in izdal je štiri knjige: avtobiografijo Štiri leta v ruskem ujetništvu in tri potopise (Po širokem svetu, Po vzhodu in zapadu ter Po severu in jugu).