Slavi Košir
Jakob Čuk
Meta Potočnik
Dr. Stane Granda (foto: STA)
Dr. Stane Granda | (foto: STA)

Granda o razmerah na RTV in vlogi Radia Ognjišče: »Še naprej boste morali temeljito delati.«

30.11.2021, 09:52 Rok Mihevc

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. Kritik ne skriva. Oddajo je vodil direktor Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Kako vidite Radio Ognjišče?

Sodelovanje z Radiem Ognjišče mi je velika čast. Spominjam se namreč otroštva, ko smo imeli radio, to še takrat ni bilo samoumevno, ni bilo nobenih verskih oddaj. Potem smo vsako soboto dopoldan poslušali Radio Celovec, kjer so bile verske oddaje in sem se čudil, kako je mogoče, da v Avstriji v slovenščini so verske oddaje, pri nas pa ne. Spominjam se, kakšen praznik je bil, ko smo doživeli prvo radijsko voščilo za božič. Ko je prišlo do demokracije, sem bil izjemno vesel tega, se je pojavil Radio Ognjišče, bil sem vesel tudi televizije, potem se je zgodilo kot je ... Danes je Radio Ognjišče del slovenske medijske pokrajine, če ga ne bi bilo, bi ga bilo pa treba na novo postaviti, če parafriziram znanega češkega politika.

Prisluhnite celotni oddaji z dr. Grando

Ima izjemno vlogo, zlasti v teh časih, ko sta uradna televizija in radio v informativnem delu dobesedno ponorela. To, kar se dogaja, ni ničemer podobno, ampak ne gre samo za informativne oddaje. Ljudje si npr. še vedno želijo narodno zabavne glasbe. V zadnjem času se malo premika, a to za toliko, kot je umazanije za nohtom. Drugače so jo praktično sčrtali. Ne rečem, da ni slovenske glasbe, je tudi zelo dobra, a narodnozabavna je del slovenske identitete, predvsem pa je bila ena oblika odpora proti nekdanjemu totalitarizmu, to pozabljamo. Ko so nas hoteli narediti »jugoslovenarje«, se je pojavila ta glasba kot nek odport proti »jugoslovenizaciji slovenskega naroda«.

Zato je pomembno, da Radio Ognjišče vztraja v svoji idejni zamejitvi, da se ne bi skušal prilagajati splošnemu okusu in trendom.

Zelo mi je všeč tudi prenos iz Vatikana, večerne maše in podobno. Čutimo civilizacijo, za katero smo bili desetletja oropani in ki je mogoče zdaj premalo cenimo. Norost v slovenski javnosti je grozljiva, samo obračunavali bi s Cerkvijo in kar je v zvezi z njo. Zato je pomembno, da Radio Ognjišče vztraja v svoji idejni zamejitvi, da se ne bi skušal prilagajati splošnemu okusu in trendom. To govorim tudi zato, ker bo prihodnje leto noro leto, bo cela vrsta volitev in ker vrsta teh strank ne ve, kako naprej, bodo prepiri o preteklosti in zgodovini. Tukaj bo moral Radio Ognjišče še naprej delati iz petnih žil. Kajti, mi smo se osamosvojili, čedalje bolj pa se vidi, da je demokratizacija padla na oltar osamosvojitve in ni bila izvedena, smo vedno bolj totalitarna država.

Kako ocenjujete današnji medijski svet, zakaj smo zašli na stran pota?

S padcem komunizma je vrsta ljudi izgubila svojo prihodnost, ki jim je bila zagotovljena že preko staršev. Med njimi je bilo veliko podpovprečnih ljudi, za katere je bil družbeni sistem ključnega pomena za njihov osebni uspeh. Ne znanje in pamet, ampak partijska izkaznica. To je en problem, ne pa ves, drug problem so strahovite posledice vzgoje. Šele sedaj se vidi, kakšna velika napaka je bila, da ob osamosvojitvi ni bilo narejene večje čistke na vzgoji in učni snovi. Tretja stvar je, da je nivo izobraževanja slovenskega jezika in kulture zelo padel, pisatelje praktično ne poznajo več. Gre za sklop večih stvari. Ni me strah prihodnosti, vesel pa je nisem. Radio Ognjišče bo moral temeljito delati. Nič se bati, naj se drugi ukvarjajo z njim, ne pa on z drugimi.

Radio Ognjišče bo moral temeljito delati. Nič se bati, naj se drugi ukvarjajo z njim, ne pa on z drugimi.

Kultura govora je vse bolj navijaška, nesramna. Si Slovenija želi iskanja dialoga in iskanje skupnih točk, kljub različnosti?

Ljudje si tega že želijo, a že v parlamentu imamo tak nizek nivo kulture. V demokraciji je pač tako, da v parlament pridejo tudi ljudje, ki ne bi smeli niti pogleati parlamenta, kaj šele stopiti vanj. Tudi v univerzah in če hočete tudi v cerkvi. Nivo je zelo nizek in predsednik parlamenta bi moral posegati in opozarjati poslance, da ne morejo v parlamentu govoriti na tak način, da kršijo ustavo. Lahko dajo predloge za spremembe, da pa se iz ustave norčujejo, da kršijo osnovne postulate, strpnost, pravico do verskega prepričanja, so pa tukaj stvari grozljive. Me je prav strah dni, ko poslušam, da bomo ideološko področje zaprli in iskali samo spravno in prihodnost. To poslušam že od leta 90, naš demokratični pol je vedno pripravljen ponuditi roko, z nasprotne strani to razumejo kot šibkost in samo še krepijo svojo agresivnost. Žal tisti, ki bi morali dajati ton, padejo pod povprečje.

Kako kot nekdanji predsednik programskega sveta ocenjujete razmere na RTV? Vodstvo je pripravilo nekaj sprememb, zaposleni v informativnem programu so proti. Hkrati se govori o podatkih, ki kažejo zelo nizko gledanost.

Na televiziji imate vrsto izjemnih ljudi, izobražencev, težava pa je v informativnem programu. Tukaj so padli na vsakem nivoju. Ni samo problem v ideološkosti, saj so bili prej nekateri novinarji, ki so bili ideološko veliko bolj trdi, a so bili to ljudje kulture, svetovnega razgleda, si ga spoštoval, da si stvari bolje argumentiral. Danes vidite v informativnem programu, da se govori pol resnice, se laže, potvarja, zamolčuje ... jaz bi to televizijo ukinil prav zaradi informativnega programa, ki je pod vsakim nivojem. Za veliko stvari sploh ne izvemo ... Poslušamo samo, kako se na televiziji kregajo med seboj, to ni več poslušljivo.

Na TV Slovenija je za verski program odmerjenih 30 minut ob nedeljah in enkrat na mesec je prenos svete maše. Na hrvaški nacionalni televiziji je npr. prenos maše vsako nedeljo.

Ko so se pojavili problemi s prenosi maš, sem to raziskal in povedali so mi, da je pregorela neka miza za prenose. Nikoli se ne vtikam v delo privatnih medijev, dokler pa obvezno plačujemo televizijo, imamo pravico kaj reči. In če novinarji hočejo še naprej to neslanost, nikakršnost, naj jo imajo naprej, a naj se sami vzdržujejo. Zdi se mi pokvarjeno, da plačujemo primitivizem, nesramnost in hinavščino. Kajti to ni več ničemer podobno. In ne gre za slučaj, to je načrtno delo. Velika krivda je v tem, da je velika večina izobraženih samo iz ene šole. Mislim, da druge rešitve kot enostavno ukiniti ta program, ni. Kajti pojavljajo se še mlajši, ki so še bolj agresivni in nesramni.

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spoznanje več

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dolina (photo: Župnija Dolina) Dolina (photo: Župnija Dolina)

Dolinski zvonovi utihnili po več kot tisoč letih

Po odredbi tržaškega sodišča so v Dolini pri Trstu v torek zasegli zvonove mogočnega zvonika župnije sv. Urha. Tamkajšnji župnijski upravitelj Klemen Zalar je nad dejanjem razočaran. Razlog naj bi ...

Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc) Gostje 4. Svetovalnice na temo covida so bili: dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Alojz Ihan in dr. Bojana Beović (photo: Svetovni splet, Rok Mihevc)

Covid: Neodgovorjena vprašanja

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja. Ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem ...