Slavi Košir
Jakob Čuk
Meta Potočnik
Naš gost je bil inženir Marko Bizjak iz podjetja Veto (foto: Rok Mihevc)
Naš gost je bil inženir Marko Bizjak iz podjetja Veto | (foto: Rok Mihevc)

Ogrevanje s toplotno črpalko

17.11.2021, 15:04 Mirjam Judež

Tokrat smo v Svetovalnici govorili o ogrevanju s toplotno črpalko. Kako je z vgradnjo, kakšen vir energije izbrati, kako je z življenjsko dobo toplotne črpalke in kako je s stroški? Ponudba na področju energije in energetike je pestra. V našem studiu je bil inženir Marko Bizjak iz podjetja Veto. »V zadnjih letih je veliko zanimanja za toplotne črpalke. Še posebej sedaj, ko se energenti dražijo in ljudje razmišljajo, kako bi znižali stroške ogrevanja. Ena od rešitev je toplotna črpalka. Njena prednost je, da kot vir energije izkorišča zunanji zrak, zemljo ali vodo, kar pa stranka plača, je električna energija, ki je en del dobi brezplačno iz zunanjega vira.« Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Za toplotno črpalko se lahko odloči skoraj vsak

»Vedno obstajajo neke omejitve. Če gledamo toplotne črpalke zrak/voda, ni nekih omejitev, kar se tiče postavitev, ker je zraka povsod dovolj. Pri toplotnih črpalkah zemlja/voda, voda/voda pa obstajajo določene omejitve. Pri toplotnih črpalkah voda/voda moraš imeti na voljo podtalnico, ki ni vsepovsod, pri zemlja/voda pa delimo to na geosonde, kjer ni nobenih omejitev, delajo se vrtine. Pri tej toplotni črpalki moraš imeti dovolj veliko površino zemljišča, da lahko položiš zemeljski kolektor.«

Najbolj razširjena toplotna črpalka je zrak/voda

»V zadnjih letih se je zelo razširila na tržišču, ker je najbolj enostavna za vgradnjo, je pa res, da je po učinkovitosti (kar se tiče porabe električne energije) napram ostalima dvema najslabša. Kar se tiče izvedbe, je vgradnja črpalke zrak/voda relativno enostavna, pri ostalih dveh pa so potrebni še neki gradbeni posegi (polaganje zemeljskega kolektorja, izvedba vrtine, zunanja ureditev okolice …). Tu je zahtevnost izvedbe malo večja, a če pogledaš stroške ogrevanja »pod črto«, so ti kar precej nižji od toplotne črpalke zrak/voda.«

Za toplotno črpalko voda/voda je potrebna podtalnica; kako ugotoviti, če je in če jo je dovolj?

»Obrniti se je treba najprej na preverjene ponudnike storitev, ki opravljajo tudi oglede na terenu. Brez ogleda ne moreš nuditi svetovanja stranki. Taka podjetja imajo svoje geologe (zunanje partnerje), ki preverijo, kakšna je možnost izvedbe sistema voda/voda. Po mojih izkušnjah je ta toplotna črpalka najbolj pogosto prisotna blizu rek, kjer je zelo prodnat teren. Tam se toplotna črpalka voda/voda vedno izkaže kot dobra rešitev.«

Toplotne črpalke so v osnovi učinkovite, vendar obstoječe hiše dandanes nimajo vsepovsod izolacije, zamenjana okna, streha ni obnovljena. Pri takih hišah je bolje najprej nekaj postoriti na samih toplotnih izgubah, da se te omejijo, naslednji korak pa je vgradnja toplotne črpalke.

Vgradnja toplotne črpalke pri adaptacijah

»Zavedati se moramo, da so bili stari sistemi prej dimenzionirani na visokotemperaturnem sistemu. Danes delajo toplotne črpalke lahko tudi do 60 stopinj, cilj pa je, da mi to temperaturo, ki jo pošiljamo v ogrevalni sistem, skušamo držati na najnižjem možnem temperaturnem nivoju. Radiatorji delajo nekje od 45 do 55 stopinj celzija (to je temperatura vode, ki gre skozi radiatorje). Moje priporočilo je, da rajši kak radiator v hiši zamenjamo za večjega, saj s tem dosežemo boljši efekt, kot da s toplotno črpalko skušaš delati na najvišji temperaturi. Danes so toplotne črpalke tako pametne, da se prilagajajo zunanjim pogojem. Temperature pri talnem ogrevanju so med 25 in 35 stopinj celzija. Ta razlika od 25 do 45 se kar pozna na našem računu. To je hitro lahko 20 % višji strošek ogrevanja.«

Ljudje hitro nasedejo na spletne ponudbe. Pošljejo hitra povpraševanja, dobijo hitre odgovore, stranka dobi pet, šest ponudb, pa jih sploh ne razume. To je problem. Zanesljiv, zaupanja vreden ponudnik je tisti, ki si vzame čas za stranko, pride na ogled, ji svetuje ali morda celo odsvetuje vgradnjo toplotne črpalke, če nima primernih pogojev.

Ne glejmo le na ceno, upoštevajmo tudi poprodajne aktivnosti

»Če brskamo po spletu, imajo vsi najboljše toplotne črpalke. Zame je prvi kriterij izbire, da gre za ponudnika, ki je že dolgo let na trgu. Kakšne ima poprodajne aktivnosti, servis, rezervne dele? Najboljša toplotna črpalka še nič ne pomeni, mora biti tudi kakovostno vgrajena z vidika strojnih inštalacij, mora biti tudi pravilno nameščena v prostor, v zunanje okolje. To so dejavniki, ki vplivajo, da je stranka na koncu zadovoljna. Življenjska doba toplotnih črpalk je 15 let in več. Če stranka, ki se je odločila za nakup, nima sogovornika na drugi strani, ki ji lahko pomaga, ko kaj ne deluje, je to lahko problem.«

Prihranki ob vgradnji toplotne črpalke

»Pri novogradnjah nima uporabnik nobenega posebnega dela, ker so toplotne črpalke del projektov. Pri starejših hišah, ki so slabše toplotno izolirane, pa dejansko pridejo v upoštev peleti, peč na drva. Prihranki, ki jih lahko dosežemo s toplotno črpalko, so pri obstoječih hišah tudi do 50-60 % v primerjavi s konvencionalnim ogrevanjem kot je kurilno olje. Pri drveh ali peletih so prihranki podobni, a z določenimi dodatnimi deli. Izolacija je vsekakor vedno pomembna.«

Razlike med toplotnimi črpalkami

»Če se odločimo za toplotno črpalko zrak/voda, ki je zanesljiv vir ogrevanja, se moramo zavedati, da te toplotne črpalke delajo na širšem temperaturnem območju. Hišo morajo ogrevati pri - 20 stopinjah in morajo ogrevati toplo sanitarno vodo pri 30 stopinjah. To je za srce toplotne črpalke (kompresor) zelo široko območje. Tu življenjska doba ni tako dolga kot pri tipu zemlja/voda ali voda/voda, kjer so viri le bolj konstantni in delamo na bolj ozkem območju. Voda/voda – podtalnica ima konstantno temperaturo med 10 in 12 stopinj. Kompresor dela samo na tem območju, zato je lahko zadeva bolj učinkovita ali zanesljiva. Podtalnice lahko tudi zmanjkuje. So tereni v Sloveniji, kjer se podtalnica nahaja v dovolj velikih količinah, zato je treba tudi med izvedbo vrtine za podtalnico upoštevati ta nihanja in dejansko tako globoko vrtati, kolikor je prodnatega nanosa. Posledično je potem ta vir ogrevanja zanesljiv.«

Strošek toplotne črpalke

»Generalno pri toplotnih črpalkah je tako, da je začetna investicija od 7.000 € naprej skupaj z izvedbo. Zemlja/voda, voda/voda so pa stroški investicije malo višji, ker je treba všteti še gradbena dela. Pridemo lahko tudi do višine 15.000 €. Najprej moramo pogledati, kaj hiša potrebuje, odvisno kolikšne toplotne izgube ima, na osnovi tega se lahko potem oceni investicija. Pri novogradnjah je ta strošek investicije 7.000 €, pri obstoječih sistemih pa bistveno več.«

Subvencija Eko sklada do 4.000 €

»Da gre za obnovljiv vir energije potrjuje tudi to, da lahko dobimo subvencijo Eko sklada. Za novogradnje je subvencija nekoliko manjša, pri adaptacijah pa večja. Za zrak/voda toplotno črpalko za adaptacije lahko pričakujemo do 2.500 € nepovratnih sredstev, za zemlja/voda, voda/voda do 4.000 € subvencije, pri novogradnjah pa za zrak/voda samo 1.000 €, za ostali dve pa 2.000 €.«

Prihranek pri ogrevanju, če ogrevamo z elektriko ali toplotno črpalko

»Tu se pogovarjamo o izkoristku. COP (coefficient of preformance) prikazuje, koliko električne energije je treba vložiti, da dobiš toliko in toliko kilovatov toplotne moči. Zrak/voda je to razmerje 1 : 3, pri zemlja/voda 1 : 4 in voda/voda 1 : 5. Za en kilovat električne energije dobimo ven 4 kilovate toplotne moči. Če porabimo npr. 1000 € elektrike, bomo s toplotno črpalko, ki ima COP 4 porabili samo 250 € za elektriko.«

Potrebna dokumentacija

»Pri voda/voda toplotnih črpalkah je treba pogledati, če je lokacija hiše na vodovarstvenem območju in če je, moraš pridobiti dovoljenje za to. Stroški pridobivanja dovoljenja so hitro lahko do 750 €, da se naredi črpalni preizkus in ustrezna dokumentacija vloži na ARSO. Pri zemlja/voda za zemeljski kolektor ni treba nobenega dovoljenja. Če ste lastnik tega zemljišča, lahko delate, kar želite. Pri geosondah je pa tudi potrebna vrtina in ustrezno dovoljenje za vrtanje.«

Je vodnjak že »znanilec«, da je smotrna toplotna črpalka voda/voda?

»Vodnjak je en pokazatelj, da je podtalnica prisotna, vendar je treba poleg prisotnosti podtalnice vedno še preveriti, kakšna je izdatnost tega vodnjaka, če je dovolj velik pretok (na kilovat grelne moči nekje 0,23 kubika na uro). Za 10 kilovatno toplotno črpalko potrebujemo dobrih 2,3 kubika pretoka vode na uro. To najprej preveri izvajalec z obiskom na terenu. Pri vodnjakih je treba biti pazljiv. Če je vodnjak postavljen na 9 metrih, je to dobro, če pa je postavljen na enem ali dveh metrih, temperatura tega vodnjaka lahko zaniha. Ne govorimo več o temperaturi 10 do 12 stopinj te vode, ampak lahko v zimskem času pade tudi na 5 stopinj, kar ni več primerno za vgradnjo toplotne črpalke.«

Toplotna črpalka je primerna tudi za ogrevanje večjih objektov (poslovne stavbe, hoteli, cerkve …)

»Kar nekaj takih objektov se ogreva na toplotno črpalko, zadeva je izvedljiva, vendar moramo vedno imeti dovolj veliko priključno moč za vgradnjo. Če objekt tega nima, so potrebni dodatni posegi v električno napeljavo.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash) Cepljenje je edino orožje, ki ga imamo, da ustavimo širjenje smrtonosnega virusa. (photo: CDC / Unsplash)

So cepiva res od hudega duha?

Na novomeško škofijo se je obrnilo več zaskrbljenih vernikov. Slišali so namreč, da naj bi bilo cepljenje povezano z delovanjem hudobnega duha. Škof Andrej Saje je v odgovoru zapisal, da ...