Težave s sluhom: »Mož sliši le, kar mu paše!«

Svetovalnica | 15.11.2021, 15:15 Mirjam Judež

To je izjava poslušalke Vojke, ki nas je poklicala v živo in nas lepo nasmejala. V oddaji smo govorili o težavah s sluhom. Jih imate? Dajte radijski sprejemnik malo bolj naglas in dobro prisluhnite Svetovalnici! Z nami je bil slušni akustik iz podjetja Widex Iztok Capuder. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Najprej naglušni »privijajo« televizorje in radie, okolica pa jih sumljivo gleda in si misli svoje

»To so prvi znaki, ko je bolj glasno nastavljen radijski sprejemnik in je to za ostale morda že preveč glasno. Največkrat izgubo sluha opazijo svojci. Zelo težko je spremljati radijski ali TV program v bližini nekoga, ki zelo pretirava z glasnostjo. Znaki izgube sluha so tudi: da ko se pogovarjamo, nekdo ne sliši, večkrat je treba ponoviti, da dojame bistvo in tisti, ki slabo sliši, se ponavadi umika komunikaciji, družbi, ker se ne želi izpostavljati. S slušnim aparatom pa lahko normalno komunicira in živi.«

Ljudje na jesen življenja so mnogo bolj aktivni kot pred desetletji

»V preteklosti je bilo obdobje od samega spoznanja, da so težave in da so si ljudje pomagali z aparatom, mnogo daljše kot sedaj. Sedaj so ljudje na stara leta (upokojenci) mnogo bolj aktivni, udeleženi v razno raznih tečajih, izobraževanjih, družijo se, potujejo, hodijo na izlete … Ljudje, sposobni normalne komunikacije, so mnogo bolj družabni. Zakaj bi si oteževali življenje, če si lahko pomagajo s slušnim aparatom? To bi nam moralo v interesu vsem, tudi mlajšim generacijam, kajti starejši ljudje so mnogo bolj samostojni v običajnem življenju in mnogo manj odvisni od mlajših generacij.«

Kdor ima težave s sluhom, naj najprej obišče svojega osebnega zdravnika, ki ga bo napotil na zdravnika specialista

»Tisti, ki smatrajo, da imajo težave, lahko obiščejo naš slušni center Widex, kjer lahko preverimo stanje sluha. Sicer se priporoča, da tisti, ki ima težave s sluhom, obišče zdravnika specialista, kjer se preveri, kakšno je stanje sluha, se izloči vse ostale dejavnike, ki bi lahko vplivali na izgubo sluha in če je ugotovljena izguba sluha, zdravnik specialist lahko napiše naročilnico za preizkus slušnega aparata. V našem slušnem centru izberemo tisto, kar je za uporabnika najbolj primerno in tudi estetsko najbolj sprejemljivo. Z leti, ko ljudje uporabljajo slušni aparat, je estetika drugotnega pomena, glavno je, da se dobro sliši in razume, to je tisto bistvo, kar nudi slušni aparat.«

Zelo redko se zgodi v zelo kratkem času, da ljudje samo nekajkrat vstavijo aparat in že odlično slišijo. Velika večina se privaja na slušni aparat vsaj mesec ali dva, nekateri tudi mnogo več. Pomembno je vztrajati.

Starejši smo, večje so lahko težave s sluhom

»Sluh z leti pada oz. se slabša. Slabšanje sluha je lahko posledica več dejavnikov: dolgotrajna izpostavljenost hrupu v službi, opravljanje dela v hrupu, slabšanje sluha je lahko posledica kakšnih drugih bolezenskih stanj, lahko je tudi stranski učinek nekaterih zdravil, ki puščajo posledice na sluhu. Pravi razlog je težko ugotoviti. Starejši, ko smo, večje so lahko težave s sluhom, zato je pomembno, da si ljudje pomagajo čimprej, ko ugotovijo, da imajo težave s sluhom. Ko je naglušnost prisotna več let, tudi možgani pozabijo določene zvoke, ki so v okolju povsem običajni in je težko nadoknaditi tisto, kar smo več let počasi izgubljali. Priporočljivo je, da se reagira čimprej.«

Slušni aparat je treba uporabljati redno

Ko začnete uporabljati slušni aparat, je priporočljivo, da ga uporabljate v normalnih, zmernih okoljih, ne v pretiranem hrupu. Vsak slušni aparat, ne glede na ceno, kakovost, izbor, ki ga imate, je tujek, ki se ga je treba navaditi. Vsak slušni aparat je fizično tujek v ušesu, na katerega se je treba navaditi; na zvoke, ki so v okolju povsem običajni, a če jih dlje časa niste bili vajeni slišati, so lahko moteči. Če ne nosite redno slušnega aparata, namesto da bi se orientirali na sogovornika, določeni zvoki iz okolja jemljejo pozornost. Zato se priporoča, da se slušni aparat uporablja redno. Najprej začnete z rabo po nekaj ur (dve, tri) dnevno, potem to obdobje podaljšujete. Če vam jakost zvoka ne odgovarja, če ste že opravili neke nastavitve, je priporočljivo, da obiščete naš slušni center, kjer boste z nastavitvami z akustikom uspela najti neko počasnejšo pot. Z nastavitvijo manjše jakosti boste lažje začeli bolj redno uporabljati slušni aparat, sčasoma, ko boste bolj vajeni, pa se lahko ta jakost dvigne.«

Nastavitev jakosti

»Določeni slušni aparati omogočajo povezovanje z drugimi napravami, lahko je to daljinski upravljalnik ali mobilni telefon. Vsak slušni aparat omogoča regulacijo glasnosti. Tudi osnovni aparati, ki so v celoti plačani s strani zdravstvenega zavarovanja. Lahko dobite tudi slušni aparat z daljinskim upravljalnikom, ki je nekoliko zmogljivejši in je zanj potrebno doplačilo. Treba je dobro sodelovati s slušnim akustikom, da se optimalno prilagodi slušni aparat, da se odpravijo določene težave.«

Slušni centri dajo slušni aparat na preizkušnjo

»Ko prevzamete slušni aparat ne preizkus, podpišete dokument za revers za slušni aparat in nosite odgovornost v tem času. Če se kaj zgodi, če pride do tehnične težave, ne, če je mehanska poškodba, da ga poškodujete, izgubite … Na to pa na žalost ni garancije.«

Slušni aparat tipa RIC

»To je oblika slušnega aparata reciever in canal - kombinacija sluhovoda in zaušesna oblika slušnega aparata, kjer je zvočnik slušnega aparata v sluhovodu povezan z zelo tanko, skoraj nevidno žičko s slušnim aparatom za ušesom. To so kakovostni slušni aparati, je več vrst, več cenovnih razredov, več oblik. Tudi, kar se tiče oblike RIC, je široka paleta izbora slušnih aparatov.«

Kjer sluh ni več merljiv, kjer so samo še ostanki sluha, slušni aparat ne dosega želenega cilja. V takem primeru je priporočljivo, da na osnovi pregleda pri zdravniku specialistu ugotovijo, če je primeren kandidat za operativni poseg za vstavitev kohlearnega implantanta.

Sluh se slabša na eno uho, slušni aparat pa samo ojača zvoke iz okolja

»Če imate težavo samo na enem ušesu, z drugim dobro kompenzirate. Težava je, če ne nosite redno slušnega aparata. Vi tako dobro slišite z boljšim ušesom, da slabšega ušesa niste privadili na vse te zvoke, posledično tudi razumljivosti ni, ker uho ni vajeno poslušanja. Priporočam, da začnete slušni aparat bolj redno uporabljati in sčasoma bo tudi razumljivost na tem ušesu boljša.«

Samo občasna raba slušnega aparata ne prinese želenih rezultatov

»Ko uporabnik vstavi slušni aparat, je v okolju ogromno nekih dejavnikov, ki vzamejo pozornost in uporabniki slišijo vse tiste stvari v okolju, ki jih morda res niso vajeni in jim jemljejo pozornost od sogovornika. Namesto da bi poslušali sogovornika, se osredotočajo na zvok avta, šelestenje časopisnega papirja … Bolj redna uporaba privede do tega, da možgani prepoznajo vse te zvoke in ne usmerjajo nobene pozornosti na njih, ker tudi možgani vedo, kaj je pomembna informacija za uporabnika in kaj ne. Tega se je potrebno navaditi, to ne gre z občasno rabo po 10 minut na dan ali enkrat, dvakrat na teden.«

Uporabnik mora sodelovati s slušnim akustikom

»Tehnologija omogoča veliko vrst slušnih aparatov, veliko je cenovnih razredov. Bolj zmogljivi aparati so za doplačilo. Obstajajo razlike med proizvajalci slušnih aparatov. Pri Widexu vedno poskusimo iztržiti za uporabnika največ, kar je mogoče, tudi če je najbolj osnovni standardni aparat brez doplačila. Zelo pomembno je, da vsak uporabnik sodeluje s slušnim akustikom, da pove, kakšne težave lahko pridejo z uporabo. Nekdo, ki samo kupi slušni aparat, takrat šele začenja novo zgodbo. Zelo pomembno je, da ima vsak uporabnik polno podporo v slušnem akustiku, da je omogočen servis, vzdrževanje, da lahko pride na nastavitve, ko je potrebno.«

Samo nakup slušnega aparata še ne prinaša želenih rezultatov

»Včasih ljudje mislijo, da bo že sam nakup slušnega aparata prinesel nek rezultat. Vsak slušni aparat je treba uporabljati, dobiti izkušnje z njim, treba se je fizično navaditi tujka v ušesu, to prinese čas, ko ga uporabljamo. Tisti, ki se zavedajo, da imajo težave s sluhom, ki si želijo pomagati, imajo mnogo manj težav pri navajanju na slušni aparat kot tisti, ki jih v nakup aparat »silijo« svojci, slabo slišeči pa še sam pa pri sebi ni sprejel tega kot dejansko prisotno težavo.«