Kakšen zrak dihamo doma?

Svetovalnica | 08.11.2021, 15:07 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o prezračevalnih sistemih. Danes skoraj ni novogradnje, ki ne bi vključevala prezračevalnega sistema. V našem studiu je bil strokovnjak Bojko Jerman. »Novogradnje so narejene dobro, veliko toplotne izolacije je v stenah, okna imajo troslojno steklo in tri tesnila. Ker vse dobro tesni, živimo dobesedno v plastični vrečki. V taki hiši brez prezračevalnih sistemov ne bi mogli živeti.« Z gostom se je pogovarjala Tanja Dominko.

Higrosenzibilno prezračevanje

»Osnovni sistem je t. i. higrosenzibilni. Če pogledamo starejša stanovanja v blokih, imajo ta ventilatorje v kuhinji, kopalnici, wc, ki poganjajo slab zrak iz objekta, v stanovanje pa mora od nekje priti svež zrak. Treba je imeti okna, ki imajo neke odprtine, ki spuščajo zrak v stanovanje. Temu rečemo odzračevanje. Zelo pomembno je, da zrak odvajamo in dovajamo. Če ni dovoda, se ventilatorji vrtijo v prazno, samo ropotajo, nimajo funkcije. Hidrosenzibilni sistem vključuje nek ventilator, ki dela neprekinjeno, porabi 1 € energije na leto, je tih, neslišen, skozi neke odprtine v oknih, ki prepuščajo samo določeno količino zraka, imamo konstantni tok zraka od čistega k umazanemu in to je bistvo prezračevanja, smer prezračevanja. To je brez rekuperacije, a imamo ravno prav zraka, kot ga potrebujemo. Če odpremo okno, ga je več, kot ga potrebujemo, če je okno zaprto, je zraka premalo. Ta sistem ne čisti zraka, občutek je, kot bi bila priprta okna, samo volumni so regulirani. Sistem nima nobene rekuperacije, je sanitarno neoporečen, ker imamo ustrezno količino zraka. Vsak od nas potrebuje 15 m3 zraka na uro in ta sistem mu ga dovaja. To je osnovni sistem.«

Ko se v starih večstanovanjskih stavbah zamenja okna

»V teh starih stavbah je to velik problem. Če pogledamo ogromne stanovanjske bloke v Fužinah, je bil sistem zelo dobro premišljen. Po vertikalah je prihajal zrak v kopalnico, pri prenovah so se te luknje kar zamašile. Tudi okna, ki so imela spodaj rešetke, da je zrak lahko prišel noter, odhajal iz kopalnice in kuhinje ven, tudi te rešetke so z novimi okni zamašili in so iz dobrega sistema prezračevanja naredili nezdravo kletko, celo nevarno za bivanje. Pri menjavi oken je treba misliti na prezračevalni sistem. Okno mora tesniti in imeti prezračevalni sistem, če pa ne tesni dobro, pa tudi prezračevalni sistem ni potreben.«

Lokalni rekuperatorji niso najbolj optimalna rešitev

»Pri centralnem sistemu je treba speljati cevi po stanovanju, po hiši, temu se večina izogiba, zato so lokalni rekuperatorji zelo moderni. Zvrtaš luknjo v zid, daš v to odprtino napravo in lokalni rekuperator lahko zrači eno sobo, ne prispeva pa k tistemu, kar je bistvo prezračevanja: da stalno prihaja svež zrak v bivalne prostore in stalno postan zrak odhaja ven. Tu gre za kroženje samo v enem prostoru. Nismo rešili kuhinje, kopalnice, drugih prostorov. Cena teh lokalnih aparatov in montaža ni tako majhna, treba je luknjo zvrtati v zid, pripeljati elektriko … Cenovno je kar blizu centralnega sistema. Če to vgradite v spalnico, ko greste spat, tak aparat gotovo proizvaja nek šum, čeprav je majhen. Podnevi ga ne slišiš, ponoči te moti, nekateri so zelo občutljivi, daš na najmanjši volumen, ki pa je premajhen. Ti lokalni rekuperatorji so primerni za vikende, za podnevi, ko nas ni doma, ni pa to najbolj optimalna rešitev. Je pa primerna rešitev za posamezno sobo, za kletni ali polkletni prostor, ki potrebuje samo nek dovod zraka, ker ima težave z vlago. Obstajajo lokalni rekuperatorji, ki imajo nek priključek za dovod ali odvod zraka, to damo lahko v kopalnico hotelske sobe, da ne moti ljudi v spalnici (tisti ropot ostane v kopalnici). V bivalni sobi ali študentskem domu je tišina.«

Prisluhnite posnetku oddaje o prezračevanju

Izkušnja poslušalca

Oglasil se je poslušalec Tomaž, ki pravi, da so vgradili v novogradnjo lokalni sistem prezračevanja, s katerim pa niso zadovoljni, saj je zelo hrupen. Gost takole komentira: »Lokalna naprava ropota, moraš jo gledati, poslušati, jo servisirati, ne rešuje umazanih prostorov. Jaz osebno tega ne bi priporočal.«

Decenteralni par rekuperatorjev

»Ti decentralni sistemi izhajajo iz nekih jeder iz keramike. Nekaj časa piha zrak od znotraj ven, potem od zunaj noter. To jedro oddaja toploto enkrat v eno, drugič v drugo smer. Eden tak aparat ne more delati, morata biti dva. Če pristanemo na to, da sta ta dva aparata v eni sobi, dve luknji, je dobro. Če sta vsak v svoji sobi, pride do mešanja zraka, zrak potuje malo sem, malo tja in to ne ustreza osnovnemu pravilu prezračevanja: od čistega k umazanemu in v isti smeri. So pa te zadeve priljubljene, ker se razmeroma enostavno vgradijo, vgradi se manj aparatov kot bi se jih moralo. Če ne daš v vsako sobo dveh aparatov, je to malo ceneje kot centralni sistem, a mislim, da to ni optimalna rešitev, saj ne rešimo najbolj pomembnih prostorov: kuhinje, kopalnice, WC, kjer mora biti biti stalni odvod/dovod zraka. Ta sistem tega ne rešuje.«

Vsaka oseba potrebuje 15 m3 zraka na uro, to je veliko. Če gremo spat, mora biti okno v sobi stalno odprto. Kako ugotovimo, je zrak dober ali ne? Problem je, ker ne čutimo, da je kaj narobe. V zraku ne čutimo ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida, ki je smrtno nevaren. Najbolj enostavno ugotovimo, kakšen zrak dihamo, če si kupimo merilec ogljikovega dioksida (strošek je med 50 in 70 €).

Centralni sistem rekuperacije

»Najbolj enostavno je, da se to naredi, ko se hiša snuje, kajti cevi položiti v času gradnje je enostavno in ni nek velik strošek (odvisno od velikosti hiše). Cena celotnega sistema je od 5.000 € do 8.000 €, od tega dobimo še 20 % povrnjeno od Ekosklada. Odpadejo vsi ventilatorji, nape, tukaj še prihranimo približno 1.000 €. Ta sistem ni drag glede na to, kaj daje. Življenjska doba? Zamenjali nismo še nobenega aparata zato, ker bi propadel. V takem aparatu so električne zadeve, ki se lahko pokvarijo in zamenjajo. V dvajsetih letih še nismo menjali, da bi nekaj dotrajalo ali se izrabilo, je bila pa kakšna majhna električna napaka. Veliki rekuperatorji za celo hišo porabijo 10 do 15 € na leto, to je zelo malo, zato so tudi te naprave drage.«

Možna je tudi preprosta naknadna vgradnja centralnega sistema

»Centralni rekuperacijski sistem deluje tudi v prostorih brez oken. Ko odpreš vrata v stanovanje, hišo, že po vonju, zatohlosti, vlagi veš, ali je prisoten prezračevalni sistem, ki stalno deluje ali ne. Vedno več je obstoječih stavb, ki jih renoviramo. Velikokrat je v obstoječih hišah to zelo enostavno narediti, posebej, ko imamo hišo z neizkoriščenim podstrešjem. Tam napeljemo cevi po podstrešju, zvrtamo luknjo v vsako sobo, ni nekega hudega posega. Včasih te prenove izvedemo perfektno in hitro, v dveh dneh smo gotovi. Kakšne cevi se lahko speljejo po fasadi. Če je to blokovna gradnja, gremo ponavadi po hodniku, spustimo strop za največ 15 cm, s hodnika napajamo prostore, iz njih črpamo zrak. V kopalnici žrtvujemo 25 do 30 cm prostora na stropu, če je stropna naprava ali na zidu.« 

Če nekdo prenavlja hišo in ne vgradi centralnega sistema rekuperacije, je naredil veliko napako.

Če odpreš okno, je zrak na prvi vdih res najboljši, toda …

»Te naprave ne delajo nič drugega, kot da zunanji zrak prefiltrirajo. V filtru mu vzamemo tisto, kar ni zdravo (PM10 delci so pozimi prisotni, ko hiše okrog nas kurijo). Tak zrak je bolj zdrav in čist, kot če odpremo okno. Poleti je v zraku cvetni prah. K nam hodijo ljudje z zdravstvenimi težavami na dihalih. Obstajajo tudi filtri za smrad. Zrak se samo filtrira in pošilja tja, kamor mora priti in se ga stalno odvaja iz drugih prostorov. V vsakem kraju se najde samo eden, ki zrak onesnažuje, ki ne zna ali noče pravilno kurit in s tem obremenjuje vse druge.«

Prezračevanje z rekuperacijo, problem: prenizka zračna vlaga, sploh pozimi

»To je znan problem, poleti je preveč vlage v zraku, pozimi premalo. Pozimi imamo obdobja, ko dežuje, sneži, je vlage preveč, pa spet suhi dnevi. To se da vse rešiti. Bodisi z lokalnimi napravami, ki vlažijo zrak, bodisi s centralno napravo, ki je sicer malo dražja (nekaj čez 1.000 €), pritisneš na gumb in imaš v prostoru točno tako vlago, kot želiš.«

Veliko nasvetov o prezračevanju lahko najdete na www.prezracevanje.si.