Klemen Balažič: Dvomljivci, prepirljivci, preračunljivci, vse to so bili tudi apostoli...

Via positiva 28. 10. 2021, 18:00 Nataša Ličen

Klemen Balažič je delegat za poklicno pastoralo pri salezijancih, na Rakovniku enkrat mesečno pripravlja Srečanja z Bogom, v prvi vrsti namenjena študentom in mladim v poklicih. Pred tremi leti so se začela in letos že četrto leto zapored bogatijo prostor z duhovnimi vsebinami.

Najbolj nerodovitno in nesmiselno je stati na mestu in čakati. Sprejmimo svojo krhkost, tudi zmotljivost. Premaknimo se, pojdimo naprej, delajmo korake.

Pritegnili so naslovi, zato smo se v oddaji »Via positiva« podrobneje zaustavili pri vsakem od vsebinskih poudarkov teh srečanj.
Površinsko življenje marsikomu ne zadostuje in išče globino. Srečanja se začnejo s katehezo, nagovorom, adoracijo, nadaljujejo v premišljevanju in se sklenejo v pogovoru, tudi pesmijo. Želijo spodbuditi k osebni rasti, da bi se odprli Bogu.

»Mnogi odločitve prestavljajo. Dejavni so na več področjih, njihovo življenje je zelo razdrobljeno. Prav zato je potrebna odločitev, da lahko razločimo in izberemo. Ni znamenj, ki bi prišla kar sama po sebi. Treba je začeti pot, na poti pa se potem lahko pokažejo znamenja", pravi Klemen Balažič.

»Mnogi se bojijo porazov in zmot. Nič hudega. Vedno se lahko obrnemo in gremo po drugačni poti naprej. Najbolj nerodovitno in nesmiselno je stati na mestu in čakati. Sprejmimo svojo krhkost, tudi zmotljivost, premaknimo se, pojdimo naprej, delajmo korake.«

Kristjani moramo biti kot žive ribe, ki gredo vedno malo proti toku. Za to pa potrebujemo pomoč, oporo, skupnost in nauk.

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve

Klemen Balažič je v oddaji razložil: »Želim predvsem govoriti o Bogu. Kdor svoje življenje odpre Gospodu, najde tudi srečo. Sreča je v srečanju. Mnogi ne želimo izgubiti posvetne varnosti, privilegijev, ki nam jih ta svet ponuja, vera pa nas pogosto kliče ven iz cone udobja, na bojno polje. Po eni strani hrepenimo po tesni povezanosti z Jezusom, po drugi strani pa ne želimo zapustiti gotovosti družbe, v kateri živimo in to razcepljenost občutimo. Toda, treba se je odločiti. Bomo živeli po logiki tega sveta ali po Božji logiki, logiki Ljubezni?«

2. november Sol na rani ...

»Mladi doživljajo in občutijo številne pritiske. Jezus je prišel, da bi nas razbremenil. Breme ni samo moje, vedno lahko najdemo oporo v Bogu. Nanj lahko preložimo svoja bremena življenja. Prav zato se kažejo velike potrebe po ustanavljanju manjših skupin, v katerih si lahko podelimo bremena, se pogovarjamo o teži življenja. To je krščanstvo - graditi skupnost.

Velikokrat bi si želeli medu, ki je sladek in dober, toda Jezus pravi, vi ste sol. Ljudje smo ranjeni od grehov, padcev in na te rane ne želimo potresati soli, ker peče, toda obenem sol zdravi in prepreči gnilobo. Odločitev za krščansko vero je zato lahko tudi težka, je boj za nova prizadevanja. Tudi »presoljeni« ne smemo biti, sol je treba dodajati po občutku, postopoma, tudi Jezus je počasi vzgajal svoje učence. Danes pa radi zapadamo v ekstreme, zato je treba biti zelo prizemljen in uravnotežen.«

Bolj kot se oklepamo Jezusa, več stvari kot jih zavzame v nas, manj prostora je za ostalo, za dokazovanja, nečimrnost, zavist ... Saj Gospod prinaša zadovoljstvo, veselje in izpolnitev.

7. december Oči, ki vidijo v temi

»V življenju lahko dajemo le to, kar imamo. Vera, upanje in ljubezen so krščanske kreposti, ki nas povezujejo. V adventu so dolgi večeri in noči. V vsaki situaciji lahko zasveti Luč, če imamo Boga. Je ni teme, ki bi ugasnila Luč, ki se imenuje Bog. Glavno sporočilo je upanje. Bodimo tudi mi upanje tega sveta. Z upanjem je tesno povezana tudi potrpežljivost, vztrajajmo, čeprav ne vidimo takoj rezultatov. Iščimo zavestno znamenja upanja, ker so.«

4. januar Potrebno se je naučiti ljubiti

»Ljubezni se učimo vse življenje. Lahko kdaj kakšen človek reče, zdaj pa znam ljubiti? Ne bodimo preveč žalostni, če pri sebi prepoznamo napake. Ljubiti je treba tudi sebe, in druge. To sta dve strani iste medalje.«

1. marec Kakšen zrak diham?

»Marca naslednje leto bomo govorili o Duhu. Duh je tisti, ki nosi naše duhovno življenje, je ogenj, ki pospešuje vero, upanje in ljubezen. Kaj dihamo? Božji Duh ali smo prepolni posvetnega duha?«

5. april V katero klop sedeš v Cerkvi?

»To je naslov srečanja, ko se bomo spraševali in razmišljali o skupnosti. Kakšno je naše mesto znotraj krščanske skupnosti?«