Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Andrej Šinko
Na Bankovcu za 500 tolarjev je bil lik arhitekta Jožeta Plečnika. (foto: Banka Slovenije)
Na Bankovcu za 500 tolarjev je bil lik arhitekta Jožeta Plečnika. | (foto: Banka Slovenije)

30 let: Slovenija uvedla tolarje

08.10.2021, 10:06 Tone Gorjup

Finančni minister osamosvojitvene vlade Dušan Šešok je 8. oktobra pred tridesetimi leti novinarjem predstavil novo slovensko valuto - tolar. »Ta je v veljavi že danes, kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji, jutri pa se začne njegova menjava, ki bo v razmerju 1 : 1 z jugoslovanskim dinarjem trajala tri dni,« je še dejal. Lastna valuta, ki jo je skupščina potrdila večer pred tem, je bila del osamosvojitvenega procesa.

Nova denarna enota je bila vezana na nemško marko, ki je na dan denarne osamosvojitve veljala 32 tolarjev. Nova nacionalna valuta - tolar - je ostala v veljavi do 1. januarja 2007, ko je Slovenija prevzela evro.

Takratni guverner Banke Slovenije France Arhar je o okoliščinah, ki so zahtevale lastno valuto povedal: Država je bila soočena z visoko inflacijo, ki je takrat v oktobru mesecu bila 22,5 odstotka na mesečni ravni. Posledično je prebivalstvo imelo zelo malo denarja v nacionalni valuti, ker je bila nemška marka dejanski hranilec vrednosti in je to funkcijo varovanja vrednosti opravljala tuja valuta, od katere zaradi slabih izkušenj v preteklosti je bil samo en del na bančnih računih, tako da je bilo nezaupanje še višje. Tretjič je bilo dejstvo, da nas je želela Narodna banka Jugoslavije onemogočiti v tujini, ker devizni računi domačih bank so vedno pri tujih bankah, zato je takoj na začetku poskušala z obvestilom celotne tuje poslovne mreže le to prepričat, da blokira vse račune slovenskih bank in prepreči poslovanje preko teh račnov.“

Banka Slovenije je bila ustanovljena ob osamosvojitvi 25. junija 1991. Tolar pa je moral počakati na iztek z brionskim sporazumom uvedenega trimesečnega moratorija. Njegova uvedba je bila nujna, saj je jugoslovanski dinar v septembru dosegel več kot 500 odstotno inflacijo na letni ravni, za oktober pa so napovedovali še višjo. Prvi guverner France Arhar se je tega pred leti spomnil takole: »Ta skrb, kako ohraniti vrednost do prihodnjega dne, je bila praktično na dnevni osnovi. Tako, da je bila splošna podpora temu, da tako ne more iti več in da je treba nekaj narediti.« Sprva so tolar predstavljali vrednostni boni, 30. septembra 1992 pa smo dobili tolarske bankovce.

Stroga denarna politika je zagotovila stabilnost tolarja in močno prispevala k njegovemu ugledu. A končni cilj je bil evro, ki se je kljub mladosti uveljavil v svetu. »Zame je evro stabilen denar; prehodil je pomembno pot, povezano s stabilnostjo, povezano z zaupanjem,« je dejal Arhar. Tako se je 1. januarja 2007 tolar umaknil evru. Slovenija ga je uvedla prva med deseterico držav, ki so 2004 postale članice EU. S prevzemom evra smo po besedah takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka postali člani elitnega kluba. Spomnil je, da je bilo leta 2006 kar 25 odstotkov vseh rezerv v svetu v evrih.

Z uvedbo evra je tudi Banka Slovenija dobila drugačno vlogo. Nadzor nad bančnim sistemom je poenoten, naša centralna banka pa soustvarja denarno politiko evrskega območja in skrbi za finančno stabilnost, je na sinočnji slovesnosti v Banki Slovenije dejal guverner Boštjan Vasle. Na prireditvi, kjer so se zbrali vsi dosedanji guvernerji in drugi odgovorni za denarno politiko Slovenije, je bil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je dejal, da je bila osamosvojitev izjemno kompleksen proces; znotraj tega procesa je bila denarna osamosvojitev eden najuspešnejših projektov. Dodal je: »Nocoj se s ponosom spominjamo prvega slovenskega denarja, tolarja, in delovanja Banke Slovenije, ki je v tem obdobju predstavljala zelo pomemben del finančnega, ekonomskega in socialnega življenja naše države.« Opozoril je, da jo tudi v prihodnje čaka zahtevna naloga, saj pandemija evropski monetarni politiki postavlja nove izzive.

Na današnji dan leta 1694 se je v Ljubljani rodil misijonar Inocenc Volbenk Erberg. Med drugim je bil predstojnik jezuitske redukcije Sv. Ludvika v Urugvaju.

8. oktobra 1826 se je v Podgorju rodil pesnik in jezikoslovec Luka Svetec. V Novicah je pisal o jezikovnih vprašanjih, v Slovenski Bčeli pa je odklonil ilirščino.

Na današnji dan leta 1869 se je v Čabru rodil zdravnik kirurg Edo Šlajmer. Medicino je študiral v Gradcu, kjer si je z uspešno izvedenimi operacijami pridobil mednarodni ugled in sloves izjemnega kirurga. Ko je leta 1891 prišel v Ljubljano, je uspešno prenovil organizacijo in delo kirurškega oddelka v ljubljanski splošni bolnišnici. Edo Šlajmer je utemeljitelj moderne kirurgije na Slovenskem.

8. oktobra 1917 je v Šentjanžu umrl pisatelj, politik, sociolog in duhovnik Janez Evangelist Krek. Leta 1894 je ustanovil prvo posojilnico in Zadružno zvezo pri nas.

Na današnji dan leta 2003 je v Ljubljani umrl etnolog in literarni zgodovinar Vilko Novak. Poleg etnološkega in znanstvenega dela se je ukvarjal s prekmursko književnostjo.

Rubriko Spominjamo se lahko spremljate tudi v obliki podcasta.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Spominjamo se

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto) Srečanje škofa Sajeta z vojaškim in policijskim vikariatom (photo: Škofija Novo mesto)

Novi škof Saje na obiskih

Novomeški škof Andrej Saje po škofovskem posvečenju, ki je bilo dober mesec nazaj, obiskuje lokalne oblasti, ustanove in druge organizacije. Tako se je te dni mudil pri novomeškemu županu, na ...