Gregor Klančič: Če si dejal, da si zaključil orglarsko šolo pri Troštu …

Oddaje | 22.10.2021, 07:48 Petra Stopar

Pred 50 leti je ljubljanska nadškofija obudila Orglarsko šolo, za njenega vodjo pa postavila regensa stolnega kora v Ljubljani, duhovnika, skladatelja in zborovodjo Jožeta Trošta. Danes je v vlogi vodje Gregor Klančič, ki o trenutnem zanimanju za šolo pravi: »Vseh učencev je približno 30. Ko kakšnemu kolegu povem, koliko nas je, reče: ’Uau, toliko!’ Res je, toda v primerjavi s tem, da se je v prvih letih od ustanovitve šole vpisalo v prvi letnik 70 učencev … «

V času pred 2. svetovno vojno je bila Orglarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani (1877-1944) vodilna ustanova za izobraževanje organistov v ljubljanski nadškofiji, pa tudi po vsem slovenskem ozemlju. Po 67 letih je delovanje šole zatrla druga svetovna vojna. V vseh letih so šolo vodili Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj. Za delovanje šole sta pomembni predvsem markantni osebnosti Foersterja in Premrla, ki sta eden za drugim vodila šolo po 32 let. Po vojni, v totalitarnem režimu, obnova Orglarske šole skoraj tri desetletja ni bila možna, pišejo na spletni strani šole.

Orglarska šola je bila znova obujena šele leta 1971. Položaj organistov je danes bistveno drugačen kot v prvi polovici 20. stoletja, spremenile so se tudi njihove naloge v okviru bogoslužja. Temu primerno se je novo uredilo šolanje organistov z novimi vsebinami in v novi obliki. 50. obletnico bo šola praznovala to soboto, 23. oktobra, s simpozijem na Teološki fakulteti v Ljubljani ter zahvalno sveto mašo in koncertom v ljubljanski stolnici.

Naša diploma seveda ni državno priznana, kar šteje, pa je to, da so bili naši učenci s strani drugih glasbenikov, akademskih glasbenikov, izredno cenjeni.

O programu, ki ga je na začetku zasnoval Trošt, je Klančič povedal: »Bil je to neke vrste glasbeni konservatorij v štirih letih, ki naj bi dal učencem zadostno znanje harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja, vokalne tehnike, zborovodstva ... Merila so bila precej visoka. Mogoče je ta nivo presegal želje ali pričakovanja učenca, zato je morda kdo po treh letih odnehal. Iz 70 v prvem letniku so šolo dokončali zgolj štirje. V zadnjih letih se dogaja podobno, ampak sem program malce spremenil. Po dveh letih učenec na naši šoli že dobi vsaj osnovno podlago za svoje glasbeno poznavanje na koru, v župniji. Naša diploma seveda ni državno priznana, kar šteje, pa je to, da so bili naši učenci s strani drugih glasbenikov, akademskih glasbenikov, izredno cenjeni. Če si dejal, da si zaključil orglarsko šolo pri Troštu, so rekli: 'Aha, potem pa dovolj znaš.' Ni pa bil samo Trošt, ampak tudi Janez Osredkar, ki je dejansko oče glasbenega stavka.«

Včasih nam očitajo, da se gremo glasbeniki neke koncerte pri maši – daleč od tega! Sploh ne gre za to. Gre za to, da tudi mi želimo spodbujati vernike, da sodelujejo.

Danes po Klančičevih besedah skoraj ni župnije, v kateri ne bi deloval vsaj nekdo, ki je hodil na orglarsko šolo. Kjer na župniji deluje zbor, tudi ni skrbi za splošno kulturno življenje kraja. Sadovi šole gotovo so, da nekdanji učenci na župnijah tvorno sodelujejo. Bi si pa Klančič želel bolj jasnih smernic glede uporabe glasbe pri bogoslužju oziroma svetih mašah: »Želimo si spodbud in tudi pomoči s strani škofij, škofovske konference, ki bi vprašanje glasbe pri bogoslužju nekoliko bolje uredila, dala jasnejše smernice, saj ne more glasbenik določati, kaj se bo pri maši pelo in kaj ne. Lahko kvečjemu opozarjamo na to, struktura pa mora biti postavljena z vrha, da sledi navodilom o glasbi v liturgiji, ki so bila jasno zapisana leta 1967. To je pokoncilsko navodilo, ki ga v bistvu pri nas nismo v čisto polni meri realizirali. Včasih nam očitajo, da se gremo glasbeniki neke koncerte pri maši – daleč od tega! Sploh ne gre za to. Gre za to, da tudi mi želimo spodbujati vernike, da sodelujejo. Morda je celo v zadnjih 55 letih nastalo premalo pesmi, ki bi bile 'občestvene' spodbujale celotno občestvo k sodelovanju. Predvsem pa navodilo govori, kakšno naj bo sodelovanje pri bogoslužju, in sicer najprej notranje sodelovanje, s srcem, tako pri petju kot mašnih vzklikih.«

Celoten pogovor smo objavili v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji.