Kje so svetilniki v današnjih časih paradoksov, zmede in strahu?

Naš pogled | 05.10.2021, 14:42 Blaž Lesnik

Živimo v zanimivih časih paradoksov. Verjamem, da je ta oznaka v pregretem ozračju razdeljenosti lahko komu v spotiko in bi raje začel s kakšno udarnejšo oznako. Morda z mrtvaškim plesom, saj nekateri v vsem, kar se dogaja doma in po svetu že vidijo konec sveta na obzorju. Poigravam se z mislijo, kaj bi na to rekle generacije, ki so živele v obdobju velike kuge 14. stoletja in pozneje, ko je epidemija pobila tretjino takratnega prebivalstva Evrope. Morda bi se iz onstranstva le kislo nasmehnili in rekli: »pojma nimate!« In mimogrede - takratna epidemija je vplivala tudi na nastanek hrastoveljskih fresk Mrtvaškega plesa.

Zakaj torej zanimivi časi paradoksov? Konec februarja lani se je pol Slovenije spraševalo, kje za Božjo voljo naše bolnišnice skrivajo covidne bolnike! Povsod po Evropi so že potrdili številne primere novega koronavirusa, pri nas pa še nobenega. In domneve, da so kletni hodniki UKC-ja polni, so se širile s podobno hitrostjo kot nekaj mesecev kasneje fotografije praznih bolniških sob, ki naj bi dokazovale, da virusa sploh ni in da si naši zdravstveni delavci številke obolelih preprosto izmišljajo. Danes se ukvarjamo s tremi črkami (PCT), Stevanovićem in »resnico« - poznali naj bi jo tisti, ki nasilno zapirajo ceste v prestolnici, ker jim je, kot pravijo, kratena svoboda gibanja. Vrh vseh paradoksov osvetljuje droben, na videz nepomemben dogodek, ki so ga včeraj občutili uporabniki družbenih omrežij Facebook, Instagram in WhatsApp. Kot je znano, je prišlo do mrka teh omrežij in danes lahko beremo, da je zaradi tega premoženje glavnega direktorja Marka Zuckerberga manjše za šest milijard evrov. 99% Zemljanom nepredstavljive vsote jasno kažejo, kje se danes odvija boj za resnico, moč in prevlado. A resnica je ptica, ne pusti se ujeti v kletko. Epidemije niso nič novega pod soncem, odkar sta bila Adam in Eva izgnana iz raja. Edinstveno pa je, da človeštvo danes razpolaga s takšno količino vsem dostopnih informacij kot še nikoli poprej. Junaki Boccaccievega Dekamerona so si na firenškem podeželju, kamor so zbežali pred kugo, čas krajšali s pripovedovanjem zgodb. Danes si ga krajšamo ali bolje rečeno polnimo z zgodbami iz Facebooka. V hipu so dostopne in včasih se širijo hitreje požar. In nič novega ni, da lahko svoj mehurček s svojo »znanstveno tezo« napihne vsak, ki si – četudi z nedokončano srednješolsko izobrazbo - izmisli nekaj trivialnega, nekaj, na kar uradna znanost ne more podati dokončnega odgovora. Tega pa je kar precej...

Smo v tednu razglasitev najprestižnejših nagrad v znanosti. Včeraj sta se je na področju medicine in fiziologije razveselila ameriška raziskovalca za odkritje receptorjev za dotik in temperaturo. Kot kaže, bodo naši živčni končiči že v bližnji prihodnosti vse bolj izpostavljeni vročini in ekstremnim vremenskim razmeram. Znanstveniki opozarjajo, da človeštvu za obnovo planeta morda ostaja le še eno ključno desetletje. In če kdo misli, da so proticepilci prvi v kovanju teorij zarot, se seveda moti, saj so podnebne spremembe že dolgo na tem seznamu. Medtem ko drug drugemu dokazujemo, kdo ima prav in v nebereljivih traktatih o svetovnih zarotah z Billom Gatesom na čelu ustvarjamo videz verodostojnosti zaradi številnih referenc, se po svetu tiho odvijajo nepovratne spremembe: pospešeno in množično izumiranje vrst, taljenje ledenikov (Arktika naj bi bila brez ledu že do leta 2040), nezadržno dviganje globalne temperature...

V pripravah na Svetovno podnebno konferenco - odvila se bo v začetku novembra v škotskem Glasgowu - je na včerajšnjem srečanju z znanstveniki in verskimi voditelji papež Frančišek podpisal dokument, s katerim  poziva svet k čimprejšnji družbi brez izpustov ogljikovega dioksida in financiranju revnejših držav, ki tega bremena ne bodo zmogle nositi. Avtor vplivne okrožnice Laudato si še ugotavlja, da je »več kriz, s katerimi se danes človeštvo sooča, na koncu povezanih z duhovno, etično in krizo vrednot«, ter dodaja, da  smo kot skrbniki naravnega okolja moralno zavezani sodelovati pri zdravljenju planeta.

Papež se ne boji naslavljati ključnih vprašanj tega časa in je v tem nedvomno svetilnik vsem – tudi našim škofom, od katerih v teh razgretih časih kristjani upravičeno pričakujemo jasno in hkrati pomirjujočo besedo. Papež se ne ustavlja ob teorijah zarot, ko cepljenje označi za upanje, da se bo pandemija končala, vendar le, če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim. Če svetilnika ni ali ne sveti dovolj močno, ladja nasede. V času črne kuge so ljudje verjeli, da gre za božjo kazen in je po vsej Evropi vzniknil verski fanatizem. Danes tudi marsikdo, ki se ima za kristjana, verjame, da je cepivo hudičevo delo in da je konec sveta blizu. Kolikokrat so ga ljudje v zgodovini že čakali – povsem prepričani, da se bo zgodilo - danes, jutri. Pa se ni. Še vedno pa nam ostajajo svetopisemske besede: »Ne veste ne ure ne dneva«.