Z ranjenim dostojanstvom težko živimo

Via positiva | 02.09.2021, 18:00 Nataša Ličen

Mnogi, ki trpijo, navzven delujejo na zelo nesimpatične načine. Kar posameznik kaže navzven, ni vse, kar on je. V skupnostih in družinah z ranjenimi odnosi prepoznamo veliko pomanjkanje dostojanstva. Tudi otroci iz takšnih družin s tem težko živijo. V vsakem smo zato dolžni prepoznati vsaj kapljico dostojanstva.

Ljudje bi v stiskah radi čimprej samo rešitev, a se mnogokrat še bolj zapletejo. Tudi številne službe pomoči se ne znajdejo najbolje in le vlečejo zgodbo. Zato je treba najprej poznati razlike med različnimi pristopi in postopki. Zaradi nevednosti si povzročamo veliko še dodatnega nepotrebnega trpljenja. Komunikacije med različnimi službami so zato nujne. Ljudje smo narejeni tako, če gredo stvari kolikor toliko normalno, da se želimo povezati.

V človeku je najprej duhovno, potem duševno. Izhajamo iz čustev in iz njih tudi delujemo. Mrtva duša težko razodeva.

Uživljajmo duše in sprejemajmo telesa, ob hkratnem zavedanju, da nas združuje nekaj večjega. Zato ne obupavajmo in se ne bojmo sodelovanja. Človekovo notranjost ne moremo ne poenostavljati in ne idealizirati. Treba je začutiti globino in širino slehernega človeka.

O pomenu človečnosti, empatije in karitativne drže, smo se v oddaji »Via positiva« pogovarjali z dr. Lio Katarino Kompan Erzar, dr. Tomažem Erzarjem in dr. Tomažem Stegujem.

Želimo si izoblikovati strokovne delavce, ki bi bili zmožni globoke empatije do človeškega trpljenja in bi ga ljudem pomagali osmisliti. Videti dostojanstvo znotraj trpljenja. V pogovoru boste morda začutili pravi namig tudi ob svojih negotovostih.

Dr. Tomaž Erzar: »Karitas ni samo razdeljevanje hrane in oblek, ampak je v prvi vrsti delo z ljudmi. Za delo z ljudmi pa smo danes po teoretični plati morda že opremljeni, po praktični pa vsi premalo. Toliko stvari se odpre, ko se posvetimo temu, kje so ljudje, zakaj ne morejo v življenju napredovati, zakaj so nesrečni in depresivni?
Na Teološki fakulteti odgovarjajo s študijskim programom za izpopolnjevanje karitativnega in humanitarnega dela. Prostovoljstvo v človekoljubnih dobrodelnih organizacijah želijo strokovno dopolniti.

Dr. Tadej Stegu: »Program je poseben zato, ker tisti, ki ga zaključijo, lahko pristopijo k upravljanju strokovnega izpita na področju socialnega varstva. To je izredno dragoceno, saj mnogo naših diplomantov z njim zdaj lahko vstopa v širše področje delovnih nalog.«

Kaj je svetovanje? Najprej moramo človeka začutiti, ga poslušati, potem presoditi, za kaj pri njem gre, znati razlikovati med psihopatologijo, stresom in stisko. To so osnove. Ljudi ne moremo postavljati v kalupe.

Dr. Lia Katarina Kompan Erzar: »Pri hudih socialnih stiskah so v ozadju težke stvari. Ne moremo človeka odvleči v nekaj, kar se nam zdi, da bi bilo zanj dobro. Včasih se tudi kot terapevtka sprašujem, kaj mi sploh daje legitimnost vtikanja v življenja drugih ljudi? Velikokrat zato pride do razočaranj, ker te globoke spremembe, ki bi jih bilo treba narediti, da bi se situacija lahko radikalno spremenila, včasih niso možne, včasih ni pripravljenosti za njih, včasih je strah pred tem prevelik ali pa je pot, ki bi jo zahtevala ta sprememba, tako dolgotrajna in čustveno zahtevna, da se je ljudje ne lotijo. Človeško življenje je čustveno garanje in ker se čustev mnogi bojijo, jih ne znajo regulirati, ne razumejo, kaj se z njimi dogaja, jim ne moremo reči, pojdite na terapijo in stvari se bodo uredile, ker to ni res. Ne gre poenostavljati in ne sme se drezati v vse kar povprek. Kar je treba narediti je najprej zavarovati nadaljnje propadanje posameznika, družine. Prepoznati vsaj kapljico dostojanstva, ki je še v njih in od tam naprej peljati pot.«