Sadja je malo. Predelajmo ga, da ga bomo lahko uživali čez zimo!

Kmetijstvo 25. 08. 2021, 11:15 Robert Božič

Letošnja spomladanska pozeba je hudo oklestila letino sadja, zato je modro, da vse tisto, kar je ostalo, dobro izkoristimo in tudi shranimo za zimo. Najpogostejša je predelava v sokove, na voljo pa so še druge možnosti, sta v današnji Svetovalnici opozorila Tatjana Kmetič Škof, specialistka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji in Martin Mavsar, specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo, oba s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Ostalo je le od 20 do 30 odstotkov običajne letine jabolk

Sadjarji so že več let zapored na udaru naravnih nesreč, kot sta pozeba ali toča. Sezona obiranja je pred durmi in pogled na razmere kaže, da bo letos pridelane le od 20 do 30 odstotkov običajne letine jabolk.

Hrušk skoraj ne bo, prav tako je pozeba vzela vse koščičasto sadje, je pojasnil Martin Mavsar. A to je splošna ocena, » ... mi pa se srečujemo s stanjem na posamezni kmetiji. V tem pogledu pa imamo območja, kjer ne bo pridelka in območja, kjer se bo kaj našlo. Izkazalo se je, da bo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, na območjih kjer je bila pozeba milejša vendarle nekaj pridelka, ki bo vsekakor primeren za predelavo v sok.«

Je sadje v takšnih letinah je manj obstojno pri skladiščenju?

»Velikokrat smo v takih letih priča, da v plodovih jabolk, ki so ostale na drevesu, ni pešk, ni semenske zasnove. V literaturi lahko zasledimo, da je tako sadje manj obstojno v skladiščih, pa čeprav izkušnje iz minulih let kažejo, da ni vedno tako,« je pojasnil Martin Mavsar, specialist za kmetijsko tehniko in sadjarstvo, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Opozarja tudi, da imajo v takih letih predvsem poškodbe zaradi škodljivcev in tiste, ki so posledica bolezni negativen vpliv na skladiščenje.

Tudi za predelavo so potrebni kvalitetni plodovi

»Sadje lahko predelamo v zelo različne oblike in izdelke, a pri tem je nujna kakovostna surovina. Najbolj znani so sokovi, sadna vina, sadni kis, žganja, marmelade, džemi, namazi in suho sadje. Zelo dobrodošlo je, da imamo doma za čez zimo kakšen tak shranek,« pravi Tatjana Kmetič Škof, specialistka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

5 korakov do dobrega sadnega soka

Pri pridelavi v sokove je nujno upoštevati pet (5) temeljnih in nujnih korakov, do dobrih in kvalitetnih sokov. Na KGZ Novo mesto so veseli, da se je veliko kmetij z njihovega področja v minulih letih udeležilo praktičnih izobraževanj na to temo in da s svojimi izdelki sodelujejo tudi v ocenjevanjih, kjer je opaziti velik napredek.

»Še vedno pa se največ napak zgodi v fazi pasterizacije,« opozarja Mavsar in svetuje, da smo pri tem zelo pozorni. Zelo važna je tudi čistoča embalaže v katero sok polnimo.

Kdaj je nujno priglasiti Dopolnilno dejavnost na kmetiji?

Velikokrat se taki domači izdelki uporabijo kot darila in marsikdaj, sploh če je letina dobra, na kmetijah začnejo razmišljati tudi o trženju. Tatjana je ob tem pojasnila zahteve, ki jih v obliki registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji postavlja zakonodaja tega področja.

»Če svoje izdelke kmetje predelujejo le za lastne potrebe, ni potrebno priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji, če pa imajo le-teh toliko, da jih nameravajo tudi tržiti, je priglasitev dopolnilne dejavnosti obvezna. Poznati je potrebno zakonske pogoje za priglasitev predelave sadja kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobiti nasvete pri ureditvi prostorov in spoznati osnove smernic dobre higienske prakse. Dopolnilna dejavnost predelave na kmetiji tako predstavlja dodano vrednost osnovnim kmetijskim pridelkom in nudi možnost za dodatno zaposlitev družinskih članov ter večji prihodek na kmetiji,« je še dodala Tatjana Kmetič Škof in vse, ki o tem razmišljajo povabila, da se o tem posvetujejo s kmetijskimi svetovalci specialisti za to področje, ki jim bodo znali svetovati in jih pri tem usmerjati.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!