Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Rok MihevcRok Mihevc
10. tradicionalni slovenski zajtrk (foto: Živa Košir)
10. tradicionalni slovenski zajtrk | (foto: Živa Košir)

VIDEO: Dragocena je hrana lokalnega izvora

Slovenija | 19.11.2020, 14:17 Alen Salihović

Danes je dan slovenske hrane, ki se v vrtcih in šolah ponavadi začne s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Zaradi šolanja na daljavo so na kmetijskem ministrstvu predlagali, da šole tokrat del pouka namenijo vsebinam o pomenu slovenske hrane. O pomenu tega dne smo na Radiu Ognjišče spregovorili s številnimi sogovorniki. Med njimi ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom, predsednikom Čebelarske zveze Boštjanom Nočem, mlado kmetico Sandro Čeh in tudi mladim podjetnikom, ustanoviteljem podjetja Sadje v pisarni Davidom Žalcem. Mladi s podeželja pa so letos pripravili poseben video, z realnim prikazom pridelave domače hrane.

Pomena zdrave hrane, kar lokalno pridelana hrana nedvomno je, se zavedajo mnogi. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek: »Ocenjujem, da smo v devetih letih tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in v vrtcih razdelili več kot 2,5 milijona tradicionalnih zajtrkov. V letošnjem letu pa ga bomo gotovo obeleževali doma, skupaj s starši, z otroki. Z ministrstvom za izobraževanje smo dogovorjeni, da tudi pri pouku na daljavo vsi prispevajo k temu, da vendarle poudarijo, ne glede na način pouka, pomen hrane lokalnega porekla.«

S t.i. medenim zajtrkom, ki je kasneje prerasel v Tradicionalni slovenski zajtrk in kasneje še v Dan slovenske hrane so pred desetimi leti začeli Slovenski čebelarji. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: »Desetletnica je čas za praznovanje, kajti mislim, da se je ta zajtrk in pa zavedanje o slovenski hrani ta čas močno povečal.«

Da je lokalno pridelana hrana izjemnega pomena nam je dejal vodja Centra kulinarike in turizma KULT316 v Šentvidu v Ljubljani, Tomaž Leben: »Spodbujanje lokalne hrane nam je pomembno, saj kot šola sledimo vrednotam trajnostnega razvoja in se zavedamo družbene odgovornosti, ki jo želimo prenesti tudi na naše dijake in študente.«

Da vse bolj posegamo po domači in kakovostni hrani ocenjujejo tudi na Kmetiji Čeh, ki leži na robu Ptuja v vasi Podvinci in obdelujejo 65 hektarjev njivskih površin ter imajo v hlevu v povprečju 450 glav živine. Sandra Čeh pravi: »Mislim, da so slovenski izdelki in pridelki zelo dobri, zelo pomembno je, da imajo zelo kratko pot od pridelovalca do potrošnika.«

Pomena zdrave prehrane se zaveda tudi vse več podjetij. Ustanovitelj in lastnik podjetja Sadje v pisarni David Žalec meni, da bi to vrstnih dni lahko bilo več v letu: »Recimo vsakič, ko se menja sezona. Da imamo vsako sezono priložnost, da na takšen način podpremo kmete.«

Mladi s podeželja so pripravili izobraževalni video

Mladi iz Zveze slovenske podeželske mladine pa so projekt Dneva Slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka "postavili na glavo", pravi Anja Mager. Za učitelje in vzgojitelje so namreč pripravili precej učnega gradiva, ki na oprijemljiv in realen način spregovori o slovenski pridelavi hrane, še posebej vseh tistih živil, ki jih uživamo ob tradicionanem slovenskem zajtrku.
Posneli so tudi izobraževalni video v katerem deček Lovro spoznava, kako se pridela slovenska hrana.

Zajtrk tudi s humanitarno noto

V sklopu Dneva slovenske hrane poteka tudi humanitarna akcija Radia Ognjišče, Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in Karitas. Nekatera slovenska podjetja so donirala hrano, ki je šla v materinske domove in nekatere druge bivalne skupnosti, ki jih vodi Karitas. Akciji so se pridružili: Ljubljanske Mlekarne, Šilec Branko, Štajerc jabolka d.o.o., Droga Kolinska, Panvita, Čebelarstvo Ferenčak, KZ Laško, Žito in Mercator invalidsko podjetje. »Iskrena hvala Radiu Ognjišče in Karitas za to humanitarno noto. Menim, da je čas covida poudaril še večjo potrebno, da stopimo skupaj,« je o akciji povedal kmetijski minister Podgoršek.

Tradicionalni projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s partnerji podpira tudi Radio Ognjišče.

Slovenija, Hrana in okolje, Zdravstvo
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...