Kmetje želijo spremljati dogajanje v tleh med pridelavo

Kmetijstvo | 23.02.2020, 10:58 Robert Božič

Analiza zemlje in založenosti tal z osnovnimi hranili je pomembno opravilo, ki ga na kmetijah izvajajo v rednih časovnih razmikih. Za to, da pridemo do verodostojnih podatkov, ki nam kasneje omogočajo uspehe v pridelavi in ohranjaje rodovitnosti tal, je zelo pomemben čas pa tudi natančnost pri odvzemu in pripravi vzorcev zemlje. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Martin Mavsar predstavil projekt EIP, ki obeta povsem drug pristop.

Velikokrat se predvsem tisti kmetje, ki se ukvarjajo z pridelavo zelenjave, širokega kroga poljščin in tudi sadja znajdejo v situaciji, ko bi bilo dobro v realnem času vedeti, kaj se dogaja s hranili v tleh. Bodisi, ker neka tla zahtevajo večje in usmerjene posege dognojevanja ali izboljševanja strukture, ali pa ker v razvoju vrtnin, poljščin ali sadnega drevja morda pride do znakov, ki kažejo na pomanjkanje katerega od makro in mikro hranil.

Cilj je razviti senzor, ki bi ga na določenem mestu potisnili v tla, ta pa bi nato v realnem času omogočal vpogled v nekatere parametre stanja tal predvsem pa spremljanje založenosti s hranili.

Smo torej pred izzivom t.i. »natančnega kmetijstva« pravi Martin Mavsar, svetovalec specialist s KGZ Novo mesto, ki skupaj s sodelavci sodeluje v projektu pilotnega sistema senzoričnega merjenja hranil v tleh, ki ga kot podprti projekt v okviru Evropskega inovativnega partnerstva zadnji dve leti vodi Šolski center Grm Novo mesto, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto, Fakulteto za elektrotehniko oziroma njenim Laboratorijem za mikroelektroniko, v projektu pa sodelujejo tudi štiri kmetije.

Projekt z dolgim naslovom Spektroskopija v realnem času za optimizacijo pridelka glede na spremljanje hranil v zemlji, si je kot cilj zadal razvoj senzorja, ki bi ga na določenem mestu potisnili v tla, ta pa bi nato v realnem času omogočal vpogled v nekatere parametre stanja tal predvsem pa spremljanje založenosti s hranili.

»Cilj natančne kmetijske pridelave je v sposobnosti optimizacije donosov glede na vložke, hkrati pa ohranjanje osnovnih virov, kot so voda, tla in zrak,« je v nedeljski kmetijski oddaji povedal Martin Mavsar, in dodal da »sistem za sprotno določanje in lociranje potreb, obeleži vsebnosti hranil v tleh, kar omogoča natančno vodenje pridelave, ki je tudi manj odvisno od samih tal.

V projektu sodelujejo tudi štiri pilotne kmetije, v okviru projekta so bile do zdaj izvedene tri glavne aktivnosti in sicer: opredelitev postopka obdelave vzorca za optimizacijo pridelka; analiza stanja hranil v tleh z uporabo impedančne spektroskopije in spremljanje rezultatov in dopolnjevanje metodologije. Partnerji načrtujejo, da bi s projektom nadaljevali in prišli do široko uporabne tehnologije, ki bi bila dosegljiva kmetijam in jim z natančnim odmerjanjem hranil omogočala prihranke pri stroških gnojenja, ter pomagala pri dolgoročnem vzdrževanju rodovitnosti tal.