Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko
Naš gost je bil specializant infektologije Federico Potočnik iz celjske bolnišnice (foto: Rok Mihevc)
Naš gost je bil specializant infektologije Federico Potočnik iz celjske bolnišnice | (foto: Rok Mihevc)

Strdki po cepljenju vs. prebolelem covidu: »Vsak šesti, ki preboli covid in vsak milijonti, ki se cepi, dobi strdke v pljuča.«

Svetovalnica | 17.08.2021, 12:47 Mirjam Judež

Virusni primež kar ne poneha in v Sloveniji smo že v oranžni fazi epidemije, rdeča pa naj bi nastopila v začetku septembra. Od cilja 90-odstotne precepljenosti smo še zelo oddaljeni. Naš gost je bil specializant infektologije dr. Federico Potočnik iz celjske bolnišnice. Pogovor je vodil Blaž Lesnik.

Zakaj 14-dnevni varnostni rob?

»Ko človek pride v stik z nekom, ki je okužen, se mora ta virus toliko namnožiti, da ga test zazna. Potem mora v telesu »oddelati« svojo naravno pot, kar se zgodi približno 10 dni po začetku bolezni. Zato toliko govorimo o 14 dneh varnostnega roba, da pride do razvoja bolezni. Če v tem času ne pride do razvoja simptomov, lahko z visoko verjetnostjo rečemo, da se človek ni okužil.«

Med hospitaliziranimi vse več mladih

»Razlika od prvega vala je, da je v bolnicah vse več mladih, kar je povezano s poletjem. Mladi bolj potujejo, najbolj aktualna delta različica je zelo hitro prenosljiva, zato je je več med mladimi, kar je za naslednje tedne in mesece zaskrbljujoče. Naj bo to v opomin mlajšim, da bolezen ne prizadene le starejših. Rado se sliši, da pri mladih ne more biti nič hujšega. Nekaj mesecev nazaj me je pretresla vest o mlajšem pacientu. V mojem dežurstvu se mu je stanje začelo slabšati, rabil je vse več kisika, morali smo ga intubirati. Naslednje, kar sem o njem slišal, je bila osmrtnica. Mlajši, star 30 let, brez pridruženih bolezni. To so težke zgodbe, ki jih je ljudem včasih težko dopovedati.«

Stranski učinki covida

»Covid je zelo huda bolezen. To pogosto ponavljamo in je zelo res. Covid je treba preživeti. Mnogi ga niso. Že iz tega izhajamo, da gre za bolezen, ki lahko povzroči smrt. Tisti pa, ki prebolijo covid, imajo zelo širok spekter posledic covida. Zelo redki ga nimajo. Imamo nekaj ljudi, ki po letu dni še vedno nimajo voha in okusa, lasje začnejo izpadati v šopih, izguba spomina, telesna zmogljivost je zelo slaba po več mesecih in se zelo počasi pobira. Veliko ljudi ima strdke v pljučih zaradi covida in so zaradi tega na raznih terapijah. Govorimo o bolezni, ki več mesecev, lahko tudi leto ali več pušča posledice. Po drugi strani pa imamo cepivo, ki je varno, dobro in stranskih učinkov praktično ni. Ko primerjamo eno in drugo, je odločitev jasna.«

Zakaj cepljeni in prebolevniki ne morejo hoditi naokrog brez maske?

»V prid nošenju mask v notranjih prostorih je pojav nove delta različice. Naravo moramo razumeti. Narava se poskuša vedno spremeniti tako, da preživi. Virus bo mutiral, se spreminjal in varianta delta se prenaša tudi med cepljenimi. Vsa naša znanost je prišla do tega, da večino stvari dobro obvladujemo, določenih pa še ne. Zaradi tega prenosa delta variante je varno za cepljene in necepljene, da se te maske še naprej nosijo.«

Pogosto se sliši, da pri mladih ne more biti nič hujšega. Nekaj mesecev nazaj me je pretresla vest o mlajšem pacientu. V mojem dežurstvu se mu je stanje začelo slabšati, rabil je vse več kisika, morali smo ga intubirati. Naslednje, kar sem o njem slišal, je bila osmrtnica.

Zaščita po cepljenju se ne vzpostavi takoj

»Od cepljenja mora miniti nekaj časa: dve dozi cepiva in še en teden, da lahko rečemo, da je človek zaščiten. Nimamo ljudi, ki bi umrli zaradi covida in so bili polno cepljeni. Cepivo je varno, učinkovito, nima stranskih učinkov oz. so zanemarljivo majhni.«

Stranski učinki cepljenja trajajo dan, dva

»Ob cepljenju pričakujemo malo vročine, bolečino na mestu vboda, lahko tudi bruhanje. To je pričakovano, traja dan, dva, potem pa človek ve, da je zaščiten. Nekateri svetujejo, da se vzame Lekadol, da mesto vboda manj boli, da ni glavobola, da se blaži dogajanje okrog cepljenja. Lahko, nič ne bo narobe, ni pa potrebno.«

Strdki po cepljenju so zanemarljivi

»Eno je poročanje o stranskih učinkih cepljenja, drugo so pa dokazani stranski učinki. Te mora znanost pregledati in glede na vse opravljene raziskave pri vseh cepivih so ti izjemno majhni in zanemarljivi. O strdkih po cepljenju z AstraZeneco se je tako na veliko poročalo. Verjetnost za strdek po cepljenju je 1 do 4 na milijon cepljenih. Koliko pa dobite strdkov pri samem covidu? 170.000 na milijon. Vsak šesti, ki dobi covid, dobi tudi strdke v pljuča, vsak milijonti človek, ki se cepi z AstraZeneco (pri Pfeizerju je tega še manj), je 1 na milijon, kar je 150.000 krat manj. Pri poročanju moramo biti dosledni in pošteni.«

Nimamo ljudi, ki bi umrli zaradi covida in so bili polno cepljeni. Cepivo je varno, učinkovito, nima stranskih učinkov oz. so zanemarljivo majhni.

Zakaj se poroča le o odstotku cepljenih, ne pa o skupnem deležu cepljenih in prebolelih?

»Ker je pri cepljenju odgovor bolj znan in so narejene raziskave. Pri prebolelih pa je odgovor organizma različen in je zaščita, ki se vzpostavi, praviloma različna. Tisti cepljeni, ki so ponovno dobili covid, so prebolevali večinoma lažje oblike covida. Prebolevanje je bolj »divje« dogajanje. Ne vemo, koliko se je organizem uspel ubraniti.«

Kaže, da je cepivo dobro in tretji odmerek ne bo potreben.

Cepljenje nosečnic in doječih mater je varno

»Na nosečnicah in doječih materah iz etičnega razloga namerno delamo raziskav. Podatke imamo od tistih nosečnic, ki smo jih cepili, brez da bi vedele, da so noseče. Pri tistih je nosečnost potekala dobro. Velik apel na nosečnice je, naj se cepijo. 100 % vemo, da imajo nosečnice težji potek covida. Za nosečnice je cepljenje dobro, varno in zelo priporočljivo. Doječe matere: cepivo lahko gre v mleko, a ni nevarnosti, ker kontraindikacija na sestavine cepiva so alergije. To je pomembno za tiste, ki so imeli v preteklosti alergije na druga cepiva. Ta cepiva so narejena drugače, predvsem Pfeizerjevo. To je druga tehnologija. Ne potrebuje toliko dodatkov kot druga cepiva. Če ste imeli hudo reakcijo npr. na cepivo proti gripi ali kakemu drugemu cepivu, je ogromna verjetnost, da proti covidnemu cepivu ne boste imeli nobenih težav. Gre za varno cepivo tudi za tiste, ki so imeli v preteklosti hude alergijske reakcije. Glede dojenja svetujem posvet s pediatrom, ki mu zaupate.«

Covid nam bo uspelo premagati tako, da stopimo skupaj. Edina pot, ki je učinkovita in varna, je cepljenje. Več, ko nas bo cepljenih, lažje in prej se bomo vrnili v normalnost.

Svetovalnica
br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič) br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič)

Diakonsko posvečenje br. Dominika Papeža

V skupnosti bratov kapucinov je bila včerajšnja nedelja posebej slovesna. Novomeški škof Andrej Saje je namreč v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v diakona posvetil br. Dominika Papeža.

 kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju (photo: Rok Mihevc)  kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju (photo: Rok Mihevc)

V Sloveniji visoki gost iz Vatikana

Slovenski škofje so bili zbrani na dvodnevni plenarni sejo. Danes je bil na njej prisoten tudi visoki gost iz Vatikana, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, kardinal ...

Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.) Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.)

Nastop je zame zadetek v polno

Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh ...

Poročnika Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos ter voditeljica Maja Morela (photo: Rok Mihevc) Poročnika Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos ter voditeljica Maja Morela (photo: Rok Mihevc)

V najslabšem primeru skočim iz letala

V Kolokviju smo se dvignili med oblake, leteli, pilotirala pa sta poročnika Slovenske vojske Benjamin Gaube in Aljaž Kurbos. Mlada pilota sta z nami delila svojo pot izobraževanja in ...