p. Branko Cestnik | (foto: Tanja Dominko)
Še okoli peke odojka več zastav kot na antiproslavi na Prešernovem trgu ...
Spoznanje več Rok Mihevc
V teh dneh je po vsej Sloveniji potekalo veliko maš za domovino. In prav s to dobro novico smo začeli tokratno oddajo »Spoznanje več, predsodek manj«, v kateri je voditelj Jože Bartolj gostil p. Branka Cestnika. 30. obletnica samostojnosti, mašniško posvečenje in človekove pravice so bili teme tokratnega pogovora.
»Molitev za domovino je zapisana v DNK krščanstva«
Sporočilo svetih maš za domovino je, da Cerkev zemeljsko domovino vedno spoštuje, je dejal Cestnik. »Tudi v časih, ko je domovina lahko kruta do Cerkve in kristjanov, ji še vedno lahko kažeš neko lojalnost. Tudi preganjani kristjani so molili za domovino.« Meni, da je molitev za domovino zapisana v DNK krščanstva. »Spoštujemo zemeljsko danost, nismo anarhisti. Ko greš na svetovni dan mladih, vidiš v milijonski množici muslimanske zastave, ker kristjani prihajajo tudi iz tistih dežel. Vidiš kristjane, ki mahajo s komunistično kitajsko zastavo...« Maše za domovino se po Cestnikovem mnenju najlažje pripravlja na podeželju in tam je čutiti tudi več domoljubja. »Če pogledaš malo širše in bolj v lastni okolici, si lahko veliko bolj optimističen kot če gledaš poročila in Twitter in kaj vse se dogaja na Tromostovju.«
Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje "Spoznanje več, predsodek manj"
Slovenci kot umno prilagodljiv narod
»Kaj je čudovitega v našem narodu? To, da je kot Marija skromna in ponižna, pa vendar venčana z zmago.« Tako o našem narodu razmišlja p. Branko Cestnik v uvodniku Ognjišča. »Naš narod je res majhen in ponižen, ker je fizično majhen, nismo velika nacija. Skozi zgodovino bi ta majhnost bila lahko usodna, lahko bi izginili v enem večjem turškem upadu, epicentru kuge ali v drugi svetovni vojni. A nekje smo se znašli in pokazali dvojno, zelo se poudarja naša upornost. To je malo tudi mitološko. Če bi kar naprej kazali nekomu zobe, nas ne bi bilo več, Moramo poudariti našo umno prilagodljivost. Vojno z JLA nismo zmagali s kazanjem zob, ampak z umnim vojaškim posredovanjem na ključnih strateških točkah. Ta umnost, prilagodljivost in ko je treba, tudi upornost, udariti po mizi.«
Na Prešernovem trgu na antiproslavi je bilo par zastav. Še okoli tistega odojka, ki ga je na praznik pekla skupina moških, okoli tiste peči, je bilo več zastav.
Smo zmagovalci, čeprav nismo nobenega premagali
Pri tem poudari tudi navezanost na jezik in pesem. »Tega smo se držali, četudi nismo imeli gospodarstva, vojske, politične samostojnosti. Iz tega smo črpali moč za vse ostalo. Plus krščanska identiteta. Vsi prvi pisni izrazi slovenščine so krščanski. Krščanska identiteta je globoko v nas, na koncu je to ponižno dete venačno z zmago, čemer pravimo Republika Slovenija. Država, ki je naša, ki jo sami upravljamo, sami pišemo ustavo, določamo simbole...« Spomni tudi na citat Jožeta Dežmana, da »smo Slovenci narod zmagovalcev« in dejansko smo tako izpadli, četudi nismo nikoli nobenega premagali v silnih bitkah, je povedal v oddaji. »Zavedati se moramo, da mnogi nam podobni narodi še niso venčani z zmago in jim ni uspelo priti do svoje domovine ali države.« Ob tem omeni Kurde in Katalonce ... Prisluhnite, kako ti, s katerimi je še posebej povezan, cenijo in spoštujejo našo osamosvojitev.
Slovenci imamo neko duhovno kakovost in dobroto.
Koliko pa Slovenci cenimo sami sebe? Kako nas bo tujina cenila, če še sami sebe ne cenimo? Veliko lekcijo o tem je p. Branko Cestnik dobil pred desetimi leti na svetovnem dnevu mladih. Prisluhnite, kakšno vlogo je imela pri tem harmonika ... »Ko si ti ti, tudi drugi ve, da si ti ti. In te spoštuje. In se od tebe uči, četudi si majhen. Ti moraš imeti samo ta pogum, da to pokažeš in da si pri tem neprisiljen. Moraš uživati v tem. Če pa tudi tebi ni všeč biti Slovenec, bo tudi drugi zamahnil nad tabo.«
