Opozicija ne govori več o vodi, tu je hudournik političnega preigravanja

Politika | 14.07.2021, 12:53 Silvestra Sadar Rok Mihevc

Rezultat nedeljskega referenduma je dal veter v krila opozicije, ki razpravlja tudi o konstruktivni nezaupnici vladi. Nasprotniki novele zakona o vodah oz. leva politična opcija ne omenjajo več njene vsebine, vprašanje o vodi so spremenili v hudournik političnega preigravanja in preštevanja glasov, kjer bodo odločilne glasove prispevali predvsem poslanci DESUS. Za komentar in oris morebitnega prihodnjega dogajanja smo poklicali političnega komentatorja in urednika portala »domovina.je« Roka Čakša.

Referendum o vodah je za nami, so vas rezultati presenetili? Opozicija ne govori več o vodi, pač pa o nezaupanju vladi s strani volivcev. Volivci so glasovali pravzaprav ustrezno glede na predvolilno agendo, ki je bila precej pretkana, ker je politiko skrila v pripoved o vodi ...

»Na prvi pogled so rezulati presenetljivi zaradi velike mobilizacije drugače pasivnega volilnega telesa. Če pa bolje analiziramo, kako se je k referendumu pristopilo in kaj se je poudarjalo, niti ne. Referendum je bil tako prepričljivo dobljen na dveh točkah. Prvič, na površni in zavajoči paroli o tem, da je ogrožena pitna voda in drugič, na splošni družbeni »antijanša« klimi, ki je povezana z nezadovoljstvom zaradi epidemije.«

Referendum je bil dobljen na zavajoči paroli o ogroženi pitni vodi in splošni družbeni "antijanša" klimi", povezani z epidemijo.

Kaj bi aktualna vlada sploh lahko naredila drugače pred tem referendumom?

»Prvo kar je, bi lahko iskala širšo podporo zakonu. Da bi za svoj hrbet pridobila tudi kakšne dele civilne družbe, ki takšne rešitve podpirajo. Sploh na televizijskem soočenju, kjer je bila tribuna »proti« polna različnih predstavnikov civilne družbe in okoljevarstvenih organizacij, medtem, ko je tribuna »za« samevala. Drugi nauk, da so temam, kot so voda in druge okoljevarstvene teme, Slovenci podvrženi mobilizacijskemu potencialu, če se jih nagovori na pravi način, igra na čustva in vzbudi strah pred tem, da bodo izgubili pitno vodo, da se bo privatizirala obala za bogate ... To so neke teme, ki niso nujno povezane s samim vprašanjem, se jih pa da v modernem potrošniškem kapitalizmu in njegovi logiki uporabiti, tudi če niso direktno povezane na neko temo.«

Rezultati so dali nov veter v krila opozicije, ki bo danes razpravljala o konstruktivni nezaupnici vladi? Kakšne možnosti ima, glede na neuspeh postavitve Karla Erjavca na mesto premierja? Kakšni scenariji so možni? Gre zgolj za začetek polletne intenzivne kampanje pred rednimi volitvami?

»Leva opozicija se je priključila na ta referendum in četudi nima absolutno nobenih zaslug za rezultat, zdaj poskušajo in razmišljajo, na kakšen način bi ga vnovčili v svoj prid. Če bo to s poskusom konstruktivne nezaupnice bo to neumna politična poteza, ampak vemo, da trenutni strategi niso takšni strašni biseri politike, govorim o voditeljih trenutnih levih strank. Ne pričakujem, da bi šli v to. Kajti prevzeti oblast manj kot leto dni pred volitvami v razmerah, kjer se kaže, da se bo koronavirus sitaucija zavklekla in bo splošno nezadovoljstvo do oblasti, ne glede na to, kdo bo na njej, ostala še nekaj časa, je izjemno tvegana poteza. Mogoče je to zgolj manever, da se pride do predčasnih volitev. Če bodo to poskusili, bo vladna stran znala odreagirati na način, da do teh volitev ne bo prišlo, prej bi pričakoval, da bi opoziciji prepustili oblast.«

Pri glasovanju za ustavnega sodnika smo še enkrat več videli, da je 45 glasov zid in samo neposredna grožnja za predčasne volitve lahko po mojem mnenju prinese ta dodatni 46 glas.

Kakšna so razmerja moči v parlamenta, kaj si lahko obetamo od poslancev DESUS? 46 glasov je meja za veliko vsebin in stvari ...

»Pri glasovanju za ustavnega sodnika smo še enkrat več videli, da je 45 glasov zid in samo neposredna grožnja za predčasne volitve lahko po mojem mnenju prinese ta dodatni 46 glas. Z referendumom se je pokazalo, da obstajajo mehanizmi, s katerimi se da ne samo v parlamentu blokirati sedanjo oblast, tudi ustavno sodišče ima tako fukncijo. Tako da imamo v državi pat položaj za ključne pomembnejše teme, ki šele prihajajo. Npr. demografski sklad, dolgotrajan oskrba, debirokratizacija, digitalizacija ... Vidi se, da je strategija leve opcije rušenje vse, ne glede na to ali je to koristno za Slovenijo ali ne. Lahko pričakujemo, da bo na tej poziciji ostalo vse do volitev.«

Kako ocenjujete obravnavo napadov na poslance s strani pristojnih organov pregona na eni strani in s strani politike na drugi?

»V državi se ustvarja vzdušje, kjer je z neprestanim pritiskom in agitatorstvom proti vladi, prišlo do mobilizacija oz. občutka, da se lahko do predstavnikov oblasti postopa tudi na takšen način, torej prostaško in grdo. Tukaj smo samo še korak do nasilja. Situacija je alarmantna, tega bi se morali zavedati politiki na eni in na drugi strani, ker tukaj gre za vse. Pomembna bi bila nujna močna, agresivna in predvsem enotna reakcija, tako politike, kot organov pregona na to temo.«