Bankomat. | (foto: STA)
Slovenska levica in bankomat: Vau, a to ti kar da?
Naš pogled Marta Jerebič
Pred leti sem z enim od otrok dvigovala denar z bankomata. Ko je videl, kako so iz aparata prilezli bankovci in so ti v preverjanju vsote šelesteli med mojimi prsti, so se mu oči kar razširile in sledila je napol trditev, napol vprašanje: »Vau, a to ti kar da?« Zasmejala sem se, prav tako človek, ki je v vrsti stal za mano. Sledila je učna ura, kako je treba delati, da kaj zaslužiš in da lahko potem to dvigneš z bankomata.
Tranzicijska levica je takšno lekcijo preskočila. V državnih podjetjih je videla bankomat brez PIN kode, avtomat, ki ima sicer dno, a iz katerega lahko pač jemlje, dokler se ne izprazni. In ko se izprazni, gre na drug tak bankomat, medtem ko čaka, da davkoplačevalci znova napolnijo prvega.
Levici se kolca po takšnih časih finančne fantazije. Zato poskakuje vsakokrat, ko izgubi univerzalni ključ za odpiranje bankomatov, in manipulira z vsemi - še več, grozi celo s smrtjo, samo da bi ga dobila nazaj. V igri je marsikaj, od bankomata z nekaj tisoč evri, ki se ga odpre za na primer domače razpise, do evropskega bankomata z milijardami. Petkovi protesti, ki smo jim priča že vse od nastopa vlade Janeza Janše, so zgolj shodi za to, da levi politični pol dobi nazaj ključ do teh bankomatov, iz katerih si plačuje tudi svojo podporo in svoje lagodno življenje.
Stranka Levica Luka Meseca si konkretno tak bankomat zamišlja enako kot v prejšnjem režimu. S podržavljanjem podjetij. Medtem ko kriči, da aktualna vlada ruši demokracijo v tej državi, ji SDS in Nsi nastavljata ogledalo. Program Levice, sicer že iz leta 2017, govori o ekosocializmu, za kar bi bilo treba odpraviti pogoje kapitalističnega izkoriščanja. V nadaljevanju beremo: »V sistemu delavskega upravljanja bo zato poslovodstvo odgovarjalo delavskemu kolektivu, kar pomeni odpravo kapitalističnega menedžmenta v podjetjih. Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti, ter ustanovili delavske, kmečke in potrošniške zadruge. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke.«
Komur ni do branja socialističnih manifestov, v katerih bi lahko prebiral takšne preživete poizkuse, si lahko ogleda Partljičevo dramo Naš ata, socialistični kulak.
SDS in Nsi sta opozorili na protiustavno delovanje in zahtevali izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali program Levice. Opozicija je temu ostro nasprotovala. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je danes sporočil, da je ne bo sklical, saj da ustavna, zakonska in poslovniška ureditev preprečuje, da bi državni zbor vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov stranke.
Levica s tem dobiva še večji zagon v ponavljanju svojih starih parol, češ da je SDS tista, ki uničuje same temelje demokracije v tej državi. Gre za strategijo, ki smo ji priča že desetletja in na katero je v zadnjem letu opozorilo že več komentatorjev – tisti, ki imajo sami največ masla na glavi, kričijo, ’primite tatu’.
Levici se njen program ne zdi problematičen. A kam bi vodil, lahko hitro povedo vsi tisti, ki so tak program doživeli. Vodilne položaje so zasedli večinoma nesposobni ljudje, podjetja so bila za ljudi na oblasti bankomati brez PIN kode. Skratka, raj na zemlji. Delavci, o katerih nenehno govorijo na levici, pa so ostali brez dela.
Danes, ko so meje odprte, bi uspešni podjetniki svoja podjetja preselili v tujino, izobraženci pa že tako ali tako že zdaj odhajajo drugam.
Zanimivo bi bilo slišati, kaj bi Evropska unija rekla na program Levice. Tako pa poslušamo samo, kako je Slovenija v Bruslju pod sojem žarometov zaradi aktualne vlade in njenega domnevnega nespoštovanja vladavine prava. A Slovenijo se skuša pod drobnogled spraviti samo zato, ker naši levičarji močno močno, ampak zares močno, pritiskajo v Bruslju, da bi to spravili na dnevni red zasedanja Evropskega parlamenta, o čemer sta nedavno poročala evropska poslanca Milan Zver in Franc Bogovič.
Skratka, nagajanje na vsakem koraku. Kot ko otrok udaril drugega in v skoraj v istem trenutku reče: »Nisem bil jaz.« In s prstom pokaže na drugega.
Pa smo spet pri zgodbi o ’primite tatu’ in zgodbi o bankomatu.
