S. Rebeka Kenda: »Bog mi je dal dovolj časa, ki ga lahko z redom še prihranim.«

Oddaje | 19.05.2021, 21:02 Mirjam Judež

Rubriko Iz Betanije, ki ji lahko prisluhnete vsak ponedeljek, sredo in petek ob 9.20, smo namenili poletnim duhovnim tednom za otroke, ki jih v Stični v stiškem samostanu ob logistični pomoči menihov vodi s. Rebeka Kenda z 90-imi animatorji. Letos bo Stiški samostan gostil skoraj 500 otrok. Posebnost teh tednov (predvsem za starše) je tudi dejstvo, da lahko starši prijavijo kar vse otroke v isti termin in imajo tistih 6 poletnih dni zase, morda za obnovo svojega zakona ali svoje duhovne vaje. Iskriva in direktna, da včasih kar malo »zaboli«, je s. Rebeka razkrila, kaj pripravljajo to poletje za otroke. Svojega temperamenta ne skriva, pravi pa, da se je bati ni treba: »Sem kolerik. En čas potrpim, potem pa eksplodiram kot ekonom lonec. Vedno sem za to, da se težave rešijo z lepo besedo, a kot rečejo v Srbiji: »Ak' ne ide milom, ide silom.« Včasih je treba tudi popenit', da te vzamejo resno.« Rubriko Iz Betanije pripravlja Mateja Subotičanec.

Iz Kanjega dola v Stično

»Tudi letos pripravljamo v Stični 7 tednov duhovnosti za otroke (pridružijo se lahko že otroci, ki jim je izpadel prvi zobek) oz. osnovnošolce. Srednješolci in študentje so vključeni kot animatorji. Pod okriljem menihov v Stični je veliko lažje, lahko sprejmemo veliko več otrok kot v Kanjem dolu, saj menihi poskrbijo za vse: za kuhanje, gospodarstvo, finance … Tako se res lahko posvetim otrokom, animatorjem, programu … kar sem si vedno želela. Letos bo v Stično prišlo 490 otrok. Prijave so že v teku, 350 otrok in 90 animatorjev je že prijavljenih, nekaj prostora je še. Skupine omejimo na število 70, potem pa je čakalna vrsta, če kdo odpove.«

Ljudje tako radi jamrajo, da ni časa. S tem obsojajo Boga, da jim je dal premalo časa. Bog je dal časa dovolj, ni pa povedal, da če imamo red, imamo časa veliko več.

Vsako leto je v ospredju en svetnik oz. svetnica

»Izberemo, kar je aktualno, če se da, je eno leto moški lik, naslednje leto ženski. Želimo si čim bolj sodobne svetnike, o katerih je dostopna literatura, da bi bili čim bližje otrokom. Predstavljamo čimbolj preprosto vsakdanje življenje svetnika. Ni bistven svetnik, ampak to, da bi otroci prepoznali Boga kot Očeta, kot usmiljenega, pravičnega, da bi sebe prepoznali kot ljubljene Božje otroke, da bi poslušali Gospoda in Njegov načrt, ki ga ima z njimi.«

Priprave na tedne duhovnosti

»Že poleti, ko tedni tečejo, se menimo z animatorji, voditelji, kaj bomo imeli naslednje leto. Vsako leto kar »na plano« pride en svetnik, jaz pravim, da od Sv. Duha. Jeseni zberemo literaturo, ki jo dam voditeljem, tudi sami poiščejo kaj na spletu. Izberem pet svetopisemskih odlomkov, na tiste odlomke sestavim približno besedilo pesmi glede na cilje posameznega dne, potem dam animatorjem glasbenikom, da to uglasbijo. Imamo 5 avtorskih pesmi, za vsak dan eno, potem z voditelji pripravimo točen program, z glasbeniki posnamemo pesmi, zborček, koreografijo … vse, kar je treba. Ko otroci pridejo, je vse pripravljeno, da lahko z njimi delamo.«

Vzgoja otrok je kot obdelovanje zemlje. Zemljo je treba pripraviti, sejati je treba v toplo zemljo, v mrzli ne bo nič vzkalilo. To pomeni, da mora biti okolje za otroka prijetno, toplo, kjer se bo dobro počutil, kjer bo sprejet in ljubljen. Treba je posaditi, posejati, potem pa pustiti na miru. Ne kar naprej dregati v otroka. Ko začne rastlina rasti, počakamo, da se ukorenini, potem se začne pleti. Pleti je treba, toda ne vsak dan.

Letošnji svetnik je Carlo Acutis

»Isti svetnik bo močno prisoten tudi pri letošnjem oratoriju. Za geslo Oratorija so izbrali: ORIGINALEN.SEM in se navezuje na njegovo misel: »Vsi ljudje se rodimo kot originali, a mnogi žal umrejo kot fotokopije.« Mi v Stični bomo imeli geslo: »Ne jaz, temveč Bog.« Originalen sem, ker ima Bog za vsakega od nas originalen načrt in če ne sledim svojim načrtom, željam, potrebam, ampak poskušam odkriti načrt, ki ga ima Bog z menoj vsak dan sproti, bom postal original. To želimo otrokom položiti na srce: bodi originalen tako, da slediš Bogu, ne sebi. Pa še njihov ego bi radi malo »pristrigli«.«

Cilji so določeni vnaprej

»Že vnaprej nam je jasno, kaj želimo doseči v posameznem tednu in potem vsak dan sproti. Dnevne kateheze se povezujejo, vsak dan ponavljamo za nazaj. V ponavljanju je pomnenje, če se vse povezuje, na koncu morda nekaj ostane. Vse pa je tako usmerjeno, da lahko otroci to živijo doma. Nikoli ni cilj tisti teden v Stični, ampak da to prenesejo v domače okolje. Molitev, rožni venec (Carlo Acutis je vsak dan molil rožni venec), sv. maša.

Želimo si, da bi otroci v tem tednu prepoznali Boga kot Očeta, kot usmiljenega, pravičnega, da bi sebe prepoznali kot ljubljene Božje otroke, da bi poslušali Gospoda in Njegov načrt, ki ga ima z njimi.

Dan ni dnevu enak

»Jaz sem proti, da je vsak dan sv. maša, to je kot sladica na koncu kosila v nedeljo. Na tednih duhovnosti je vsak dan maša s tem namenom, da jo otrok vzljubi, da se navadi, kaj evharistija je. Pri maši se obnašamo kot pri maši, ne kot v cirkusu. Treba se je potruditi. Potreben je fizičen, duhoven in duševen napor, če hočem kaj doseči. Brez muje se še čevelj ne obuje. Vsak teden je Carlo Acuti hodil k spovedi. Torek je cel dan posvečen spovedi, tudi igre, pesmi so na temo spovedi. Potem je pa trojna služba kot trije šotori na gori Tabor: kraljevska, duhovniška in preroška služba. V sredo, četrtek, petek se pogovarjamo, kako služiti bližnjemu, kako slaviti Boga in oznanjati evangelij. V soboto na koncu pridemo v nebesa in to odnesemo v domače okolje.«

Pri s. Rebeki Kenda vladata red in disciplina

»Ko ovorim o redu, ljudje mislijo, da je to nacističen red. Beseda disciplina ima zame čuden prizvok, ker se mi zdi, da je izključno sredstvo. Bog je ustvarjal 5 dni, delal iz kaosa kozmos, da je naredil svet, kakršen je, rastline, živali …, 6. dan pa je ustvaril še kopenske živali in kot krono vsega stvarstva: človeka. Ko je človeka postavil v ta red, v ta vrt, ga je tja postavil zato, da bi ga varoval in obdeloval. Bog nas je postavil za Božje sodelavce, da lahko obdelujemo ta vrt, da smo gospodarji tega sveta, ampak znotraj reda, ki si ga je Bog zamislil. Dokler delamo v skladu s tem, kar si je Bog zamislil, bomo zadovoljni, srečni, če pa hočemo nazaj v kaos, vemo, h komu pridemo: k hudiču. Hudič si vedno prizadeva za kaos, da ne bi bilo tako, kot si je Bog zamislil.«

Originalen sem, ker ima Bog za vsakega od nas originalen načrt in če ne sledim svojim načrtom, željam, potrebam, ampak poskušam odkriti načrt, ki ga ima Bog z menoj vsak dan sproti, bom postal original.

Red je v preprostih, malih stvareh

»Če bereš stvarjenjsko katehezo, je Bog postavil človeka v vrt, ne v kletko, torej ne smem preveč omejevati stvari. Edenski vrt so omejevali štirje veletoki. Veletok je simbol za polnost življenja. Bog je človeka dal v polnost življenja. V veletokih je enkrat nizka, drugič visoka voda, človeku je dal pamet, da uporablja to, kar mu je dano: tudi ko voda naplavi blato, da ga uporabi za gnojilo. Bog nam je dal glavo, da z njo mislimo. Ko se z otroki trudimo živeti v tem redu, ta red ni v tem, da so otroci kot vojaki, ki ne smejo misliti s svojo glavo. Red je v preprostih, malih stvareh. Ob istih urah vstaneš, greš spat, ješ, ustvarjaš, ob istih urah delaš, se igraš, se učiš.«

Največ, kar nam je dal Bog, je čas, ki ga z redom prihranim

»Jezus reče, daj Bogu, kar je Božjega, človeku, kar je človeškega. To ni mišljeno samo za davke in denar. Največ, kar nam je Bog dal, je čas. Ta je tisti, ki ga z redom prihranim. Ljudje tako radi jamrajo, da ni časa. S tem obsojajo Boga, da jim je dal premalo časa. Bog je dal časa dovolj, ni pa povedal, da če imamo red, imamo časa veliko več. Velikokrat starši vprašajo: kako lahko v enem tednu duhovnosti toliko naredite? Ker je postavljen okvir, otroci se v njem počutijo varne in dobro. Je pa res, da ko otrok prvič pride iz kaosa v Stično, je to velik šok.«

So jedro nereda starši?

»Starši se trudijo, si želijo, a jim ne uspeva najbolje. Če imajo logiko tega sveta, mislijo, da je to ljubezen, da otroku pustiš, da dela, kar hoče. V bistvu ga pa s tem zatiraš, zasužnjuješ. Pri Carlu Acutisu, ki ga bomo letos obravnavali, ven seka, da je bil računalniški genij in vse se navezuje na računalništvo. Bistvo pri njem pa sta bili dve tabli Božjih zapovedi. Prva je odnos do Boga, druga do človeka. Najprej daj Bogu, kar je Božjega, da boš lahko dal človeku, kar je človeškega. Prva tabla je vertikala: slavljenje Boga, molitev, sv. maša, spoved, zakramentalno življenje, češčenje Najsvetejšega, rožni venec … Potem bom tudi vedel, kako se obnašati v odnosih do ljudi.«

Mladi se doma ne naučijo osnovnih stvari: pomesti, zložiti pulover …

»Mlajše generacije se skozi leta spreminjajo na slabo in dobro. Lahko pa rečem, da sem zelo ponosna na mlade, veliko mi pomeni, ker toliko bivših animatorjev pripelje k nam svoje otroke, tako se res počutim kot ena stara mama. Zadnji vikend sem imela šolo za animatorje, same fante. Opazovala sem, kako so se ti fantje trudili in želeli narediti, kar jim rečem. Za zaključek šole so dobili stiški animatorski pulover. Najprej so ga poskusili, če jim je prav, potem pa ga je bilo treba zložiti in z buciko pripeti ime. Cel projekt je bil, kako zložiti pulover, 15-letni fantje tega ne znajo. Jih ne obsojam, a enostavno je treba z njimi delat. V šolah ogromno delajo, se učijo, vsakdanjih praktičnih stvari pa ne znajo. Zelo pogrešam, da bi otroke doma naučili osnovnih stvari: pospraviti, pobrisati mizo, pomesti, zložiti obleko.«

Odzivi odraslih animatorjev

»Predvsem se mi zahvalijo tisti, ki gredo v pedagoški poklic, da nimajo težave pri delu z otroki, ker so se že tu naučili delati z otroki in drobne »finte«. Tudi to, kako otroka spoštovati. Ne učijo se samo reda, tudi organizacijo dela, vsebine, predvsem za kateheze so hvaležni. Preseneča me, koliko katehez si zapomnijo ...«

Kakršen odnos do hrane, tak odnos je tudi do človeka

»Za tiste, ki pridejo prvič, predvsem za starše, ki ne poznajo našega »sistema« prehranjevanja, je težko. Celo opat se ne strinja s tem, kar počnemo (smeh). Odnos do hrane gledam skozi stvarjenjsko katehezo. Bog je dal človeku čisto vse, edina zapoved je bila, naj imata otroke, naj bosta rodovitna. In pa opozorilo: »Vse imata, ampak od tega drevesa pa nikar ne jejta, da ne umreta«. Tu ni šlo za jabolka, ampak za drevo spoznanja. Ne dotikajta se tega, kaj je prav in kaj ne, o tem določa Bog, ki je to ustvaril, dobro in zlo. Za omejitev je postavil hrano. To je osnova človeka. In dokler se ne naučim lepo, spoštljivo jesti, nimam kaj početi z ostalo vzgojo.«

Prehranjevanje je osnova vsake vzgoje

»Pri nas otrok vzame, kot želi. Kar je naložil na krožnik, je treba v miru pojesti, ne hrane metati okrog, pljuvati … Preden pristopimo k mizi, prosimo za blagoslov, vsak dobi, kolikor želi. Mora pa pojesti vsaj eno žlico vsake hrane, vsaj en listek solate. Ne sme se hrane puščati na krožniku. Če človek meče hrano stran, bo zavrgel tudi človeka, če brska po hrani, bo brskal tudi po človeku. Kot dela s hrano, tako bo delal z vami.«

Vsak starš naj obdeluje vrt ali njivo

»Če me vprašate za nasvet, kako naj starši vzgajajo otroke, bi rekla, naj vsak obdeluje vrt ali njivo. Bog je v Edenski vrt postavil človeka, da bi zemljo obdeloval in varoval, šele potem mu je dal ženo, da se plodita in množita. Verjetno je želel, da se najprej nauči obdelovati zemljo, da bo vedel, kako vzgajati otroke. Ko obdelujemo zemljo, vidimo, kako je. Toliko zemlje si pripravi, kolikor jo boš lahko obdelal. Eni bi samo sadili, obdelovali pa ne in je potem vse zaraščeno. Kar se poseje, s tistim je treba lepo delati. Vsaka rastlina je drugačna. Starši sprašujejo za nasvet glede vzgoje. Za nasvete glede rastlin gremo lahko na internet, vprašamo strokovnjaka. Kdo je strokovnjak za otroke? Tisti, ki jih je ustvaril: Bog! Starši naj gremo na kolena, pred Najsvetejše, pa recimo: »Ti, Gospod, poznaš otroka, pokaži, kako naj delam z njim.« Pustiti Bogu, da smo mi samo orodje v Božjih rokah, da Bog vzgaja. Mi jih samo spremljamo, naredimo okolje, vse pripravimo, da bo Bog lahko deloval.«

Nekaj osnovnih »navodil« glede obdelave zemlje

»Zemljo je treba pripraviti, sejati je treba v toplo zemljo, v mrzli ne bo nič vzkalilo. To pomeni, da mora biti okolje za otroka prijetno, toplo, kjer se bo dobro počutil, kjer bo sprejet in ljubljen. Treba je posaditi, posejati, potem pa pustiti na miru. Ne kar naprej dregati v otroka. Ko začne rastlina rasti, počakamo, da se ukorenini, potem se začne pleti. Pleti je treba, toda ne vsak dan. Se opleve, pusti na miru, ko spet zraste, se opleve in spet pusti na miru. Vidim problem posesivnih in perfekcionističnih staršev. Ne more na jagodi zrasti vinska trta, ne smemo preveč zahtevati od otrok.«

Če človek meče hrano stran, bo zavrgel tudi človeka, če brska po hrani, bo brskal tudi po človeku. Kot dela s hrano, tako bo delal z vami.

Bog nam je dal pamet in darove Sv. Duha

»Zakaj nam je dal modrost in razumnost? Da beremo Sveto pismo in po njem živimo. Zakaj nam je dal dar sveta in moči? Da nam svetuje, kaj naj naredimo in moč, da to naredimo. Zakaj nam je dal dar spoznanja in strahu Gospodovega? Da spoznavamo Boga in se izogibamo grehu.«

Kaj narediti, ko se najstnik odloči, da ne bo več molil z nami?

»Kdo otroka pozna? Gospod Bog, Njega je treba vprašati. Bog ve, kaj treba narediti. Iti na kolena za tega otroka, zmoliti namesto njega, v njegovem imenu. Tukaj veliko molimo v imenu otrok, v imenu staršev. Od menihov v samostanu smo se naučili lepo stvar: na koncu vsake molitve rečejo: »Božja pomoč ostani vedno pri nas in z našimi odsotnimi brati.« Mi pa rečemo: »… in z našimi odsotnimi prijatelji«. Torej vsemi, ki so bili zraven, pa niso molili, z vsemi, ki niso prišli na duhovne vaje ali nočejo priti, nočejo moliti … Tudi v njihovem imenu molimo.«

Prisluhnite rubriki Iz Betanije vsak ponedeljek, sredo in petek ob 9.20 - v živo ali v podcastu.