Vremena in športnih rezultatov ne bomo potvarjali. Imamo pa sivo cono vmes, kjer je treba biti do informacij kritičen in premišljen.

Mladoskop 07. 05. 2021, 21:30 Nataša Ličen

Lažne novice niso nič novega. Ljudje smo (bili) vedno v neki informacijski negotovosti. Sposobni znajo razbrati, čemu verjeti in čemu ne. Največ lahko naredi vsak posameznik s preverjanjem, od kod so določene informacije in kakšen je njihov namen, s kakšnimi interesi se širijo.

V sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe, smo pripravili pogovor o lažnih novicah. K pogovoru smo povabili dr. Žigo Turka. »Na Radiu Ognjišče ne boste slišali in na njihovih spletnih straneh ne brali o stvareh, za katere ljudje, ki tam delajo, vedo, da ni res«, je v pogovoru za »Mladoskop« dejal dr. Žiga Turk.

Mi pač nismo očividci dogodkov. Vse spremljamo preko medijev. Imajo moč usmerjanja.

Dr. Žiga Turk: »Gre bolj kot za izobrazbo za pomembno veščino, za konec koncev računalniško pismenost, znotraj katere smo zahteven, kritičen in premišljen uporabnik, tako tehnologij kot seveda informacij, ki jih te dostavljajo. Skratka, z nekaj zdrave pameti je treba gledati na vse skupaj.«

»Lažne novice niso nič novega. Z lažnimi novicami sem se srečal dosti prej, preden se jim je tako reklo. Živeli smo že v medijski sceni, v kateri so bile skoraj vse novice, če že ne lažne, pa vsaj izkrivljene v določeno politično smer. Ob pojavu interneta se je pojavilo veliko upanje, da bo s seboj prinesel dostop do množice informacij, znanja in stikov z drugimi ljudmi. Kar se je v določeni meri zgodilo, v nekem trenutku pa so politični komentatorji opazili, da vse, kar je na internetu, ni res.«

Celotna slika je vedno sestavljena iz kolaža različnih mnenj.

»Pa saj nikoli ni bilo v medijih vse res in tudi na internetu ne. Pojem lažne novice se je pojavil ob volitvah, ko niso šle v smer, kot si jo je zamislila določena politična smer. V politični komunikaciji je resnica vedno nekoliko ukrivljena v eno ali drugo smer. Glede tega se ni nič kaj dosti spremenilo. Res pa je, da se je pojavilo nekaj zelo veščih uporabnikov in poznavalcev novih medijev in tehnologij, ki so neposredno nagovarjali ljudi in zaradi katerih je ta pojav lažnih novic postal bolj viden.«

»Nikoli ni mogoče poročati natanko tako, kot se je zgodilo. Medij posreduje kanček zgodbe, vedno gre za izbor. Težka naloga je pred medijem, da naredi poročila resnicoljubna. Povsem objektiven je biti težko, vedno zamolčimo kup detailov, lahko smo pa resnicoljubni. Na koncu je na poslušalcu, bralcu, komu bo zaupal in komu ne.« Težko je prebrati vso resnico in nič drugega kot resnico le v enem mediju, treba je poiskati več poročil o istem dogodku, s čimer si lahko ustvarimo še najboljšo predstavo in vtis o resničnem dogajanju.

Če je nekaj preveč nevarno neznanstveno, kaže, da tej stvari ne gre zaupati.

»Vtis zavajanja medijev je sicer dosti starejši od interneta. Mediji rekonstruirajo resničnost dogodkov, imajo moč usmerjati oziroma povedati ljudem, na kakšen način bi kazalo razumeti kakšno stvar. Mi pač nismo očividci dogodkov. Vse spremljamo preko medijev. Samo, če smo pripravljeni spremljati več različnih medijev, nam nihče ne bo umetno ustvarjal neke podobe, ki je samo parcialna. Celotna slika je vedno sestavljena iz kolaža različnih mnenj.«