Matjaž Merljak
Jakob Čuk
Andrej Šinko
Nakaljen krompir prej in bolje uspeva, je pa z nakaljevanjem nekaj dela (foto: Rebeca G. Sendroiu / Unsplash)
Nakaljen krompir prej in bolje uspeva, je pa z nakaljevanjem nekaj dela | (foto: Rebeca G. Sendroiu / Unsplash)

Ta pa ima krompir!

27.04.2021, 19:06 Mirjam Judež

V teh dneh je zelo živahno na podeželju: sajenje koruze, krompirja, soje, setev stročnic, sončnic … V Svetovalnici smo gostili mag. Jožeta Moharja iz semenarske hiše Agrosaat, s katerim se je pogovarjal Robert Božič. Mag. Mohar: »Naravo moramo spoštovati. V zadnjih letih smo se naučili, da če je ne spoštujemo, nas tudi ona kaznuje. Stari ljudje so se za setev ravnali po svetnikih, zdaj pa pogledamo dolgoročne vremenske napovedi na internetu.«

Pozeba po veliki noči – škoda na ozimnih, jarih žitih

»Videti je kar nekaj poškodb. Kjer še ni bilo bilčenja, ne pričakujemo večjih škod, ker so ožgane konice listov. Zavedati se moramo, da so žita že premaknila svoje sokove iz korenin v liste, to je bil razlog za pozebo. Vprašanje, kakšen bo rezultat na Primorskem, kjer so žita že začela z bilčenjem, kjer se je klas v bilih že začel dvigati iz tal, verjetno na višino cca. 10 cm. Tam lahko pričakujemo poškodbe na klasu, prazni klasi, kakšna je zares škoda, pa bomo videli, ko se bodo klasi izvili iz bili.

Ta pozaba ni naredila škode na jerinah, ker so ravno kalile. Pri kaljenju jarine niso tako občutljive, ker nimajo v kličnih listih toliko sokov, da bi jih lahko to poškodovalo, saj črpajo hranila iz semena.«

Dognojevanje z dušičnimi gnojili

»Ko se začnejo žita dvigati in tvorijo drugo kolence, je čas za drugo dognojevanje z dušičnimi gnojili. Kjer je bilo presuho, kjer prvo dognojevanje ni ustrezno delovalo, je treba nadomeščati pomanjkanje dušika. Prvo dognojevanje opravimo dovolj zgodaj, ga razdelimo na dva dela v manjših odmerkih, da so žita lepo oskrbljena. Vemo, da se v marcu, aprilu dogaja t. i. spomladanska suša. Letos smo imeli sneg, ponavadi je dež. Če ni dovolj dušičnih gnojil, ne pride do razrasta, formiranja dovolj velikih klasov, vse to vpliva na končni pridelek. Pri bilčenju se razvija listna masa pri žitih, spremljati je treba pojav bolezni. Letos se še ne pojavljajo, ker je bilo prehladno in ni bilo pogojev za razvoj bolezni. Opazujemo razvoj posevkov. Odsvetovali smo uporabo herbicidov, zdaj pa prihaja tudi toplejši čas za uporabo kontaktnih herbicidov (velja za tiste, ki niso uporabili talnih herbicidov za zatiranje plevelov). Vidimo, da žita kar zadihajo, ko razrahljamo zgornjo plast in mehansko uničimo mlade kaleče plevele, ki so konkurenca žitom.«

Naš gost je bil strokovnjak za krompir mag. Jože Mohar
Naš gost je bil strokovnjak za krompir mag. Jože Mohar © Rok Mihevc

Sajenje krompirja – nakaljena semena imajo precejšnjo prednost pred nenakaljenimi

»Kjer so krompir sadili že pred mesecem dni, ga morda še ni iz zemlje zaradi prenizkih temperatur. Če krompir rabi več tednov za kalitev, pomeni več težav z glivičnimi boleznimi (npr. bela noga), več težav z boleznimi, ki prihajajo iz semena (suha trohnoba), kar pomeni več praznih mest na njivah. Kar je bilo posajeno v prehladno tla, tam se lahko pričakuje težave.«

Svetujemo sajenje nakaljenega semena konec aprila, začetek maja. Nakaljeno seme vznikne vsaj 10 do 14 dni prej od nenajkaljenega, prej dozori in ima občutno boljši pridelek od nenakaljenega semena. Nakaljevanje zahteva delo. Kdor ima manj krompirja si to lahko privošči.

Krompir se po pozebi praviloma enkrat obraste, če pozeba ni prepozna

»Problem so zgodnje sorte, če pozebejo zelo pozno. Takrat se slabo obraščajo, imamo slab pridelek. Pri zgodnjih pozebah, ko krompir normalne velikosti 35 do 55 mm vznikne, se ta lepo obraste. Praviloma zamuja s pridelkom, a je ta dokaj normale. Droben krompir, ki je v Sloveniji sicer zelo priljubljen, pa ima praktično samo eno možnost, ta se slabše ali sploh ne obraste in nimamo pridelka.«

Krompir se sadi v toplo zemljo; kjer so ga sadili v prehladno, lahko pričakujemo kar nekaj težav
Krompir se sadi v toplo zemljo; kjer so ga sadili v prehladno, lahko pričakujemo kar nekaj težav © おにぎり / Unsplash

Soja

»Soja je imela svoje viške v pridelavi in površine s sojo so bile pred leti bistveno večje, saj so kmetje dobili subvencije za setev stročnic. Zdaj pa so visoke cene koruznega zrna, soje razlog, da se kmetije odločajo za setev manjših površin soje. Vemo, da s sojo lahko krmimo govejo živino max 1,5 kg do 2 kg dnevno. Večinoma se z neobdelano, nepraženo sojo krmi 1 kg na žival na dan, saj soja predstavlja bogat vir beljakovin. Soja pa ni samo stročnica, ampak tudi oljnica, vsebuje kar 30 % olja, ki je tisti omejujoči dejavnik, saj lahko škoduje jetrom goveda, če bi krmili več kot 2 kg soje na dan. Slabše prebavljive soje večjo škodo delajo pri krmljenju prašičev kot pri govedu.

Soja je glede toplote manj zahtevna kot koruza. Seje se jo vzporedno s koruzo, ko imajo tla 10 stopinj ali več. Zaželeno je, da se temperatura tal dviguje, da je vznik hiter in soja prehiti plevele. Sodobna tehnika nam omogoča pogled vremenskih napovedi vsaj za 10 dni naprej, dobro je, da spremljamo, kako se bo vreme spreminjalo, da ne gremo na silo s setvijo v prehladna tla.«

Sejati sojo v vrste kot koruzo ali sejati s pšenično sejalnico?

»Imamo različne sorte soj, enostebelne in take, ki se razraščajo. Možnost je setev z žitno sejalnico, v praksi pa se večinoma soje seje na 40 do 72 cm s koruznimi sejalnicami. Zakaj? Zaradi medvrstne obdelave. Kdor se zanjo odloča je soja zelo hvaležna, saj si lahko z zgoščevanjem setve v vrsti in z medvrstno razdaljo privoščimo kasnejše okopavanje, rahljanje tal, kar pospeši razraščanje soje, njeno rast, po drugi strani pa mehansko zatre plevele, ki jih spusti herbicid.«

Fižol je zahteven za pridelavo, a delo izjemno odtehta njegova prehranska vrednost
Fižol je zahteven za pridelavo, a delo izjemno odtehta njegova prehranska vrednost © Gabriella Clare Marino / Unsplash

Setev fižola za pridelavo zrnja

»Če rečemo, da soja ni tako zahtevna, kot koruza, ko gre za temperaturo tal (sojo sejemo lahko že pri 8 stopinjah, pri koruzi naj jih bo raje 10), je fižol še bolj občutljiv za pridelavo. Hvaležen je za temperature nad 10, raje 15 stopinj, predvsem zaradi hitrega, enakomernega vznika in obvladovanja plevela. Fižol se v Sloveniji vse bolj širi za pridelavo zrnja. Najboljše rezultate imamo, ko ga sejemo v vrste na 70 cm kot koruzo, da ga imamo možnost večkratno medvrstno obdelati. S tem lahko zatremo plevele.«

Fižol je delovno zahteven, a po mojem mnenju delo izjemno odtehta njegova prehranska vrednost. Je beljakovinsko bogat, vsebuje kakovostne rastlinske beljakovine, je bogat vir vlaknin, ki so za prebavo in telo izredno koristne.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Evropska zastava (photo: Pixabay) Evropska zastava (photo: Pixabay)

Dan Evrope - Kako naprej?

Dan Evrope je za vsakega državljana stare celine velik praznik, čeprav ga zadnja leta doživljamo z grenkim priokusom. Zdi se, da je stara celina, ki se je po drugi svetovni vojni začela povezovati ...

Papež v nagovoru (photo: Vatican Media) Papež v nagovoru (photo: Vatican Media)

Kdor ljubi denar, ne ljubi kot Jezus

Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je danes zbralo veliko romarjev, močna zasedba je prišla iz Kolumbije in iz številnih zastav svoje dežele izoblikovala pravo pisano polje. Besede papeža Frančiška, ...

O avtorju