Slavi Košir
Andrej Jerman
Andrej Šinko
Nizke temperature pred dnevi so naredile veliko škodo v sadovnjakih in na vrtovih (foto: Mirjam Judež)
Nizke temperature pred dnevi so naredile veliko škodo v sadovnjakih in na vrtovih | (foto: Mirjam Judež)

Opravila v sadovnjakih in vrtovih v aprilu

14.04.2021, 14:33 Mirjam Judež

Po izjemno lepem marcu in temperaturah, ki so kar prekmalu vabile na vrtove in v naravo, smo za veliko noč dočakali zimo. Vreme se izboljšuje, a vseeno hitimo počasi. Naš gost je bil svetovalec, agronom in Plantellin strokovnjak Vanes Husić: »Upamo, da se bodo temperature dvignile, da se zemlja segreje, presuši, ker šele takrat bo godna za obdelavo. Ne smemo obdelovati mokre, težke zemlje, saj bomo uničili strukturo.« Pogovor je vodil Robert Božič.

Za rez sadnega drevja bo treba zelo pohiteti

»Svetoval bi, da se drevesa poreže, da se naredi oblika krošnje. Krošnja mora biti zračna, lepo osončena, le tam bodo rasli dobri plodovi in manj bo bolezni. Ampak počakajmo, da se drevesa posušijo, da ne bo vlažno. Toplo vreme v kombinaciji z vlago, če se takrat spravimo k obrezovanju, so te rane avtocesta do bolezni v naše sadno drevje. Zimska rez je možna od novega leta do cvetenja. Tole zdaj je zadnja faza za rez. Če smo rezali po novem letu, bo drevje močneje odgnalo, če pa zdaj, pred cvetenjem, bo vej manj. Počakajmo na sonce, ker je bolj prijetno za delo, bolje za rastlino in več bo narejenega.«

Naš sogovornik je bil Plantellin strokovnjak Vanes Husić
Naš sogovornik je bil Plantellin strokovnjak Vanes Husić © klubgaia.com
Za čebulček še ni prepozno, počakajmo, da se zemlja presuši

»Čebulček naj bi sadili v drugi polovici marca, v začetku aprila. Sedaj je to mimo, čakali bomo na bližino maja. Čebulčka ni dobro saditi v vlažno zemljo, napojeno z vodo, ker hitro pride do bolezni, koreninske gnilobe, pridelek nam propade. Počakajmo, da se otopli in zemlja presuši, takrat ga bomo podtaknili med solatnice, kapusnice itn.. Čebulček tudi sam podtikam v maju, mlada čebula je super, kmalu bomo začeli peči na žaru, kjer mlada čebula vedno pride prav.«

Za vsak vrt priporočam podalpsko rastlino: ribez. Pri ribezu lahko odprt cvet preživi tudi do -2, če so brsti zaprti, pa celo nižje temperature.

Aprila že kosimo in zračimo trato

»April je mesec, ko začnemo z delom na trati. V mokrem nikakor ne kosimo, trudimo se tudi, da ne hodimo preveč po njej, ker jo zbijemo in poškodujemo podzemni, koreninski del, povzročamo zlepljanje in tam bo trata slabše rasla. Če bomo zračili tla, kar je priporočljivo, ker je bilo preveč vlage, to naredimo šele po drugi ali tretji košnji. Ne hitimo s tem. Nastale luknje pri zračenju napolnimo s kremenovim peskom, sicer se zemlja zlepi nazaj. Kremenov pesek se pomeša z zemljo in zrači, koreninski sistem travne ruše se lepše in globlje razrašča in to opazimo poleti, ko je travna ruša lepša, bolj zelena kot pri sosedu. Ko jo še pognojimo, pravilno kosimo (nikoli ne nižje od 4 cm), bo gotovo lepa, temno zelena.«

Jesensko škropljenje z bakrovimi pripravki pospeši odpadanje listja

»Pogosto se zgodi, da rastline ne odvržejo vseh listov. To doživimo ne samo v okrasnem vrtu, temveč tudi v sadnem vrtu. Stare liste lahko odstranimo ročno, da naredimo prostor za nove. Počakajmo na lepo vreme. Ko odstranjujemo stare liste, če so močno pritrjeni, nastanejo rane, vstopne točke za bolezni. Treba je biti zelo previden. Pri sadnem drevju, če se to zgodi, da listje ne odpade, jesensko škropljenje z bakrovimi pripravki pospeši olesenitev in listje hitreje odpade. Da bi zdaj škropili z bakrom, niti pod razno, ker lahko vse požgemo! Baker je za čas, ko je rastlina v mirovanju. Deluje proti boleznim.«

Če se napove še kakšna pozeba, v rastlinjakih postopamo tako:

»Če imamo rastlinjak, v njem zakurimo peč ali v manjšem rastlinjaku svečo in jo pokrijemo z neko lončeno, keramično posodo z luknjo. Dodatno še z zimsko kopreno prekrijemo vse rastline. Za rastline na prostem tisti, ki nam je uspelo na enem delu vrta narediti tunele, smo čez napeli plastično folijo, ker je bil dež, spodaj pa smo rastline pokrili z debelo zimsko agrokopreno. Za večino rastlin je -1, -2 stopinji dovolj, da vse pozebe.«

Okrasno in sadno drevje v polnem cvetu je odvrglo svoje rjave cvetove in čaka na prihodnjo pomlad
Okrasno in sadno drevje v polnem cvetu je odvrglo svoje rjave cvetove in čaka na prihodnjo pomlad © Žiga Judež

Krompir v rastlinjakih in na gredah

»Rastlinjak bi morali v času zmrzali ogrevati, če ga nismo, je propadel, nimamo kaj … Kljub temu, da je cima šla, načeloma krompir lahko še enkrat odžene, če se je kolikor toliko razvil. Malo ga pognojimo z organskim gnojilom, ki naj vsebuje največ kalija za koreninski sistem in za plodove. Če ne bo odgnal, ga bomo posadili še enkrat. Pri krompirju je bistvena temperatura tal, ta mora biti vsaj 8 stopinj. Pomagamo si s spletno stranjo ARSO http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/ , ki prikazuje temperaturo v nekaterih krajih po Sloveniji. Najverjetneje bo dovolj toplo šele maja, zgodnji krompir bo dozorel nekoliko pozneje, bomo imeli pa vsaj domač pridelek.«

Ilovnato zemljo z velikim deležem gline izboljšujemo večkrat na leto, več sezon

»Prekopavanje, lopatanje, oranje izvajamo na težkih tleh jeseni. Velike grude nastanejo, pustimo zemlji, da premrzne tekom zime in se naredi fina mrvičasta struktura. Če pa so ultra težka, bo potrebno štihati tudi spomladi. Spomladi, ko obdelujete tla, jih prekopavate, rahljate, uporabite kamninsko moko. Ta vsebuje večinoma vulkanske kamnine, kot je zeolit in pa bentonit. Lahko dodajate tudi apneni pesek, ker večina Slovenije je na apnencu, toda ti vulkanski minerali bodo z razliko od apnenca ostali v zemlji, ne bodo se hitro raztopili in se enkratno vežejo na apnene delce, jih razmikajo in na ta način rahljamo zemljo. To kamninsko moko in apneni pesek je treba zadelati, zmešati z vrhnjo plastjo tal. Ne moremo samo posuti in pričakovati, da bo delovalo. Jeseni vdelamo v zgornjo plast tal kompost, ki enkratno rahlja. Če uporabljate zastirko, mešane posevke, mislim, da se bodo v petih letih pokazali lepi rezultati.«

Za mladi česen je še čas

»Dostikrat pozabljamo, da se tako kot mlada čebula uporablja tudi mladi česen – na solati. Če še nismo sadili mladega česna, ga dajmo, morda nam bo še bolje dozorel, odvisno od vremena in leta. Tistim, ki pa je česen po zmrzali ostal, opazimo, da so listi porjaveli, malce slabši bo. To ni bolezen, to je ožig zaradi nizkih temperatur. Vse bo uredu.«

Gnojenje česna

»Kdaj gnojimo česen v normalnem letu? Ob sajenju je načeloma dovolj hranil v zemlji. Pri jesenskem česnu je spomladi, ko je nadzemni del visok 5-10 cm, čas za prvo gnojenje. Priporočam neko peleterano organsko ekološko gnojilo z več kalija, ki je pomemben za plod, za koreninski sistem, za čebulico. Lahko ga potresemo okoli česna, malo vdelamo v tla, ali vsaj vržemo pred dežjem, da se stopi. To naredimo nekajkrat na leto. V poletnih mesecih uporabimo kaka tekoča organska gnojila z biostimulansi, morske alge, aminokisline itn., da krepimo rastline, ki bodo tako tudi močnejše v boju proti boleznim.«

Kaj lahko naredimo za rastline pred/po zmrzali?

»Pred zmrzaljo in po zmrzali lahko nekaj naredimo za te rastline, da malo spodbudimo njihov imunski sistem, dvignemo odpornost, jih »spravimo k sebi«. Uporabimo tekoče organsko gnojilo, ki naj vsebuje aminokisline in kakšne vitamine in z njim poškropimo po zelenih delih. Okrepili bomo rastlino.«

Zmrzal ne bi smela uničiti krompirja

»Če je katera vrtnina močna, je to krompir. Tisti gomolji so kar nekaj cm zakopani v zemljo. Če niso premočno odgnali, mislim, da temu krompirju ne bi smelo biti hudega. Zmrzal je bila kratkotrajna, ne bi smela tako zelo ohladiti zemlje. Mislim, da bo krompir odgnal, ko se bo spet otoplilo. Dajmo mu organsko gnojilo, ki vsebuje huminske kisline, kar krepi imunski sistem krompirja. S tem mu malo pomagamo, da bo bolje odrastel.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com) Duhovnik Boštjan Čeh (photo: Pomurec.com)

V 48. letu umrl duhovnik Boštjan Čeh

Škofija Murska Sobota je sporočila, da je v soboto, 24. julija v slovenjgraški bolnišnici umrl Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini. Pokopali so ga včeraj, v nedeljo, 25. julija v Nedelici.

Rast 50 na Taboru Slovencev po svetu (photo: Matjaž Merljak) Rast 50 na Taboru Slovencev po svetu (photo: Matjaž Merljak)

Zbogom Rast 50, dobrodošla Rast 49

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih ...

O avtorju