Krompir sadimo v toplo zemljo

Svetovalnica | 10.03.2021, 10:49 Mirjam Judež

Po izjemno toplem februarju smo stopili v prvi mesec meteorološke pomladi, ki nas razvaja z lepim vremenom, pa tudi z dokaj nizkimi nočnimi in jutranjimi temperaturami. Kljub temu pa je marec tisti mesec, ko se predvsem v toplejših predelih Slovenije posadi kar veliko krompirja in zato pozornost namenjamo tej temi. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, pogovor pa je vodil Robert Božič.

Za sajenje krompirja je še prezgodaj

»Vse pridelovalce krompirja je že kar malo zasrbelo, da bi pripravili tla za sajenja, ampak marec je izredno hladen, zavedati pa se moramo, da sajenje krompirja v prehladna tla povzroča obilico težav, zato to odsvetujemo. Tla naj imajo vsaj 8 stopinj oz. peščena tla vsaj 6 stopinj celzija na globini 10 cm in te temperature lahko preverimo prek agrometeorloških podatkov. Če sadimo v prehladna tla, računajmo na nevznikle rastline in slab pridelek.«

Zaradi koronakrize so skladišča krompirja polna

»Spodbujamo sajenje domačega krompirja v vrtove, na njive. Trenutna situacija na trgu jedilnega krompirja je res katastrofalna. Koronakriza je prinesla zaprtje šol, vrtcev, zaprta je vsa turistična dejavnost. Posledično se je poraba krompirja bistveno zmanjšala, skladišča so polna, trenutni obeti pomenijo počasen premik trga. Drugo zaskrbljujoče dejstvo pa je, da na slovenski trg prihaja preveč uvoženega krompirja, kar je res škoda. Zato domači pridelovalci, ki nimajo tako visoke vizualne kakovosti tega krompirja, bistveno težje prodajo ta krompir, kot bi ga v normalnih letih.«

Posegajmo po slovenskem krompirju

»Spodbujamo vse potrošnike, da posežejo prej po slovenskem krompirju in s tem omogočijo, da ima slovenski pridelovalec krompirja možnost prodaje. Potrošnik naj tudi za sproti kupuje krompir raje na kmetijah oz. posega na trgovskih policah po slovenskih krompirjih. K nam prihajajo viški krompirja iz tujine, pogosto so to zelo lepi krompirji, a vprašljive kakovosti. V tujini ponavadi pri viških jedilnega krompirja spustijo ceno, tako prodrejo na tuje trge in s ceno uničujejo domačo pridelavo. Treba je opozoriti, da v tujini lahko uporabljajo bistveno večje število aktivnih snovi kot slovenski pridelovalci. Pri določenih zgodnjih sortah lahko z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in zelo dobrim skladiščenjem dosežejo, da je vizualna kakovost tega krompirja izredno dobra.«

Vrtičkarji, posadimo vsaj mladi krompir

»Vse vrtičkarje oz. manjše pridelovalce v semenarskih podjetjih spodbujamo, da posadijo vsaj mladi krompir za prvi krompir. Slovenske sorte prinašajo zelo hiter pridelek mladega krompirja, ki je najboljši. Sajenje zgodnjih sort spodbujamo predvsem zato, ker manjši pridelovalci, vrtičkarji zelo omejeno uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, na ta način se izognejo krompirjevim boleznim, ki lahko v neugodnih, mokrih letih za pridelavo krompirja povzročijo kar veliko škodo.«

Zakaj krompir KIS Slavnik po kuhanju posivi?

»Slavnik je zelo zgodnja, priljubljena slovenska sorta. Razlog za sivenje je lahko v pridelavi, predvsem uporaba kalija v kloridni obliki; vemo, da kloridi pri gnojilih povzročajo sivenje v mesu. Lahko so tudi drugi razlogi za sivenje, praviloma pa gre za fiziološko napako v mesu. Kako se temu izogniti? Če uporabljamo NPK gnojila, ki imajo kalij v kloridni obliki, jih potresamo zgodaj, mesec ali še več pred sajenjem (torej sedaj). Padavine bodo poskrbele za izpiranje tega klorida, ki potem ne more več škodovati krompirju.«

Odporne sorte krompirja, ki jih ni treba škropiti proti plesni

»Od srednje zgodnjih sort je na plesen zelo odporna Kokra, od tujih srednje zgodnjih sort Otolia, novejša sorta. Marabel je dobro odporen na plesen na gomoljih (če odstranite okuženo cimo oz. krompirjevko iz rastlin, te sorte ne gnijejo v skladišču), manj pa na plesen na listih. Marabel je zelo dobra zgodnja sorta, zelo primerna in kakovostna za pridelavo za vrtičkarje, ki ne škropite. Rok skladiščenja je omejen do februarja.«

Krompir potrebuje širok kolobar

»Krompir naj pride na iste površine najprej v treh letih, še bolje v štirih ali petih letih. Marabel je izjemno občutljiv na ozek kolobar. Zgodnejše sorte, ki krajši čas rastejo na določeni površini, so praviloma manj občutljive na kolobar, toda ne Marabel. Hoče imeti predvsem dobra tla, v katerih daje v dobrih letih odlične pridelke. Če ga sadimo vsako drugo, vsako tretje leto na isto površino, nas kaznuje s pridelkom, ki je bistveno manjši, kot pa, če je kolobar širši.«

Dokler so še tako nizke temperature, je dobro počakati s sajenjem krompirja. Raje dobro nakalimo krompir, potem pa z njim v toplo zemljo!

Bodimo pozorni na izgled semena

»Ko kupujemo seme (sploh pri poznih nakupih), bodimo pozorni na to, v kakšnem stanju je. Ovelo, preraščeno seme je fiziološko postarano in praviloma ni primerno za sejanje, saj nastavi manj gomoljev, manj stebel. Najboljša debelina za sajenje od 35 do 55 mm, takšno seme ima bistveno več energije za vznik kot bolj drobno seme. Slednje (če je bilo lepo skladiščeno) bo bolje rodilo v toplih tleh. Semena praviloma ne režemo. Pred sajenjem ga pripravimo za sajenje z nakaljevanjem.«

Proces nakaljevanja traja 4 do 5 tednov

»Če bi začeli z nakaljevanjem semena sedaj, lahko krompir sadimo v začetku aprila. Za dobro pripravo semena potrebujemo 4 do 5 tednov. Ko seme kupimo, odstranimo vršni kalič, s tem spodbudimo odganjanje stranskih kaličev. Pri drobnem semenu je dovoljeno odstraniti samo vršni kalič, ne pa ostalih, pri normalnem semenu pa vemo, da še enkrat odžene, zato lahko tudi več kaličev odstranimo, če so prisotni. Prej je bil omenjen zgodnji slovenski krompir Slavnik. Z odstranitvijo vršnega kaliča spodbudimo, da odžene stranske kaliče, kar pomeni večje število stranskih stebel in večji pridelek. Za 10 do 14 dni ga damo v topel prostor na 15 do 18 stopinj celzija, da začne odganjati ostale kaliče, potem pa to seme prestavimo v nek zelo svetel prostor na utrjevanje, v prostor, kjer ne bo zmrznil. Tako se bodo kaliči utrdili, da bodo kot taki primerni za sajenje na prosto in ob sajenju ne bodo odpadli.«

Dobro je vedeti: krompir rabi dobro sušenje in pravilno skladiščenje

»Krompir se lahko ob izkopu, ker ga poškodujemo in ga ne posušimo dovolj, okuži s suho gnilobo. Ta krompir je za prehrano primeren, če ga obrežete, odsvetujemo pa ponovno sajenje, tako seme je treba zamenjati. Krompir je treba pravilno posušiti, da se zacelijo manjše in večje ranice, ki so vstopna mesta za glivo. Skladiščimo ga v zračnem, neprevlažnem prostoru. «

Tri bolj odporne, zgodnje sorte slovenskega semenskega krompirja so …

»Slavnik z rumenim mesom, ki ga zelo toplo priporočam vsem vrtičkarjem, Vipava z belim mesom, Kokra z rumenim mesom, ki je zelo odporna na plesen. Vse tri sorte so primerne za domačo pridelavo, kjer bomo zelo malo ali nič škropili.«

Bolezen bela noga

»Bela noga je glivična bolezen, gre za glivo, ki živi v tleh in ponavadi dela največ škode, če prehitevamo s sajenjem krompirja oz. ga sadimo v premrzla tla. Bolezen prepoznamo, ko rastline vzniknejo, da imajo bel poprh na steblu, ki se stika z zemljo. Z nakaljevanjem in sajenjem semena v dovolj topla tla se lahko tem težavam izognemo.«

Bolezen črna noga

»Črna noga je bakterijska bolezen mokre gnilobe, kot ji rečemo. Prepoznamo jo po mokrem, gnilem, smrdljivem gomolju. To ime je dobila zato, ker se stebla ob stiku s tlemi obarvajo črno, zgnijejo, imajo neprijeten vonj po gnilem. Bolezen je precej nevarna. V preteklosti smo bili vedno mnenja, da imamo v Sloveniji dovolj visoke temperature, da bodo bakterije propadle in se ne bodo prenašale. Zdaj so se te bakterije žal tako prilagodile na življenje v naših pogojih pridelovanja, da ostajajo v tleh in ko so tla enkrat okužena, samo s širokim kolobarjem do neke mere lahko preprečimo, da se bolezen ne širi. Bolezen črne noge se praviloma širi z vodo.«

Bolezen krastavost

»Tudi to je bakterijska bolezen, ampak strah pred njo je prepogosto odveč, ker gre bolj za lepotno napako na krompirju. Krompir se praviloma okuži iz tal. V večini tleh ta bakterija normalno živi, je pa bolj nevarna za krompir takrat, ko je suho. Z namakanjem lahko do neke mere preprečimo okužbo, določene sorte so bolj občutljive kot druge. Desire sorta je zelo občutljiva na krastavost, ki pa ne vpliva na jedilno kakovost, na skladiščenje krompirja. Izogibamo se apnenju pred sajenjem krompirja, svežemu hlevskemu gnoju, to vse jo pospešuje. Bistveno pa je, da če vidite na semenskih gomoljih manjše poškodbe navadne krastavosti, se iz semenskega krompirja nikoli ne širi ta bolezen na pridelek, kar je zmotno mišljenje večine. Pridelek zaradi tega ne bo okužen.«

Primorska pogosto na moj god, na Jožefovo, sadi krompir, a včasih je treba pogledati ven, ne samo na koledar in počakati, da se tla res segrejejo na 8 stopinj ali več.