Pravi »dec« ne igra Schwarzeneggerja in ne bere »šank evangelijev«, pravi oče tudi objame …

Srečanja | 21.04.2021, 10:16 Rok Mihevc Marta Jerebič

Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta v oddaji Srečanja razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin, gostila ju je Marta Jerebič.

Pravi »ded« se ne umika v posel ali »šank evangelije«, ampak ima od srca odvaljen kamen

Ko so se dogovarjali za snemanje, je Aleš Čerin izrazil veselje, da bosta enkrat z Gregorjem Čušinom skupaj govorila o pravem »dedcu«. A kdo to sploh je? Po mnenju Čerina »pravi dedec« najprej pogleda na druge, ne nase, je pogumen za dejanja proti duhu tega časa, Boga vzame zares in je pobudniški. »In da so te pobude pametne, da je namensko tam, kjer je treba biti in se ne umika v posel, hobije, šport ali, Bog ne daj, v »šank evangelije«. Da si tam, kjer je treba biti, ko je treba biti.«

Da mora »pravi dec« imeti srce na pravem mestu, pa razmišlja Čušin. »Ne sme nositi srca previsoko v glavi, da ga ne prevzame samo razum. Ne sme mu pasti v želodec, da z jezo in črevesjem odloča o določenih stvareh. Ne sme mu pasti v hlače, ker bo strahopeten. Sploh pa mu ne sme pasti na tla, da bi ga pohodil, ker potem ranjen odloča o določenih stvareh. Pravi dec mora imeti od srca odvaljen kamen, je vstajenski in odrešen kristjan.«

Dobri v služenju denarja, slabi v služenju družini

Papež v pismu ob začetku leta sv. Jožefa, ki smo ga začeli 8. decembra lani, izpostavlja 7 točk. V prvi izpostavlja Jožefa kot ljubljenega očeta, kot človeka služenja, ki se je nadčloveško daroval. Kako uspešni so očetje danes v posnemanju tega zgleda? »Mislim, da smo kar dobri v služenju denarja in zagotavljanju materialnih dobrin. Morda celo pretiravamo in temu damo preveliko pozornost,« prizna Čerin, »ko pa je treba dati sebe na razpolago, pa se umaknemo, ker imamo tam mir in spoštovanje.« 

Služeči oče kot vodja je tisti, ki skrbi za smer in takt v družini.

Ali očetje, ki so nežni, veljajo za slabiče?

Včasih je prevladovala podoba strogega očeta, nemalokrat nasilnega. Papež pa izpostavlja očeta v nežnosti. Čušin ima lepe spomine na svojega očeta, a se zaveda, da nima vsak te milosti spoznati primerno strogega in nežnega očeta. »Oče me je začel objemati šele po mojih 30. To se mi je zdelo čudno, saj mi prej tega ni nikoli izkazoval. Sklepal pa sem, da je prišel trenutek, ko je potegnil neko črto in začel deliti nežnost, ki se je nakopičila in je ni dal iz sebe na tak način, jo je pa kazal drugače, s skrbnostjo in služenjem.« Ker je imel nekaj te očetove »usedline« tudi sam, je po tem spoznanju tudi sam začel zavestno objemati svoje otroke. »To, kar človek čuti, da od sebe, četudi tega ne pokaže. Če oče tega ne upa ali ne zna pokazati, bo to nežnost in ljubeznivost kljub vsemu širil okoli sebe.« Ali zato očetje, ki so nežni, danes veljajo za slabiče? Aleš Čerin pravi, da prav nasprotno. »To je prototip feminiziranega očeta.« 

»Če nekoga poslušaš, ni podvprašanj«

Oče v poslušnosti je tretja točka, ki jo izpostavlja papež. Koga danes, lahko bi rekli v kakofoniji glasov, poslušajo očetje? »Danes poslušamo vse, kar nam pride na ušesa in nismo izbirčni. A mislim, da se moramo z namenom ukvarjati s tem, kaj prihaja v nas in se odločiti za resnico,« ki jo Čerin vidi v Svetem pismu. »Njo je treba odkrivati, se z njo ukvarjati in potem v tem veselju, da ti veš, kaj je resnica, tudi živeti. Tudi če ne razumeš vsega ...«  Privzgojiti poslušnost otrokom je težko, saj po mnenju Čušina besede danes ne prepričajo nobenega več. Poslušnosti se naučijo samo preko poslušanja in »se bodo naučili samo, če bodo videli, da tudi oče posluša druge avtoritete. In če nekoga poslušaš, ni podvprašanj.« 

Če boš molil za to da boš imel ljudi rad, ti bo Bog poslal na pot neprijetne ljudi, da jih boš znal ljubiti. In če boš molil za poslušnost, ti bo dal situacije, v katerih boš moral prisluhniti.

Ne igraj mačota in Schwarzeneggerja

Oče v sprejemanju. To točko papež pojasnjuje z dejstvom, da je Jožef sprejel Marijo, ne da bi postavljal preventivne pogoje. Pomiril se je s svojo zgodovino. V nadaljevanju pa dodaja, da Jožef ni pasivno vdan človek. »Tudi sprejel je dejstvo, da on ne more vsega sam narediti. A mi smo ravno taki kot majhni otroci, ki vpijejo »sam, sam, sam«. In če ne moreš urediti sam, si nesrečen, ker nimaš pod kontrolo, ker se ti svet podira,« pravi Čerin, ki dodaja še, da vsak nosi s sabo očetovsko rano, ko te oče ni potrdil tako, kot je Bog potrdil Jezusa »to je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje«. »Treba je potrjevati hčerko, sina, vnuka, da gredo s tako zavestjo naprej. Obenem pa se pustiš biti ranljiv, da ne zmoreš vsega, da si delal napade. Prosiš odpuščanja in nehaš fejkat mačota in Schwarzeneggerja, ki vse zmore in rešuje svet.« 

Kaj je po Čušina sesedlo teden dni po očetovi smrti?

Peta točka – oče ustvarjalnega poguma. So res večinoma žene pobudnice, pa naj bo za izlete, organizacijo zabav, duhovnost itd.? Čušin iz lastne izkušnje vidi, da so dame res tiste, ki prevzamejo besedo, možakarji pa kimajo. »Premalo je poguma za odločitve. Je prav, da poslušaš nasvete, nihče pa se ne more odločiti namesto tebe.« Ob tem kot primer navede tudi njegov občutek, kako je mislil, da oče vsa leta ni cenil njegovega igralskega poklica. Potem pa je teden dni po njegovi smrti pri pospravljanju stvari na stenah videl nekaj, kar ga je sesedlo ... »Manjka nam poguma za odločitve.« In na katerih področjih Aleš Čerin opaža, da očetu danes manjka poguma? »Tudi v primeru, da vstopiš v sobo, ko veš, da mulc gleda pornografijo, mi pa se tolažimo, da se ob enih zjutraj verjetno uči za jutri ...« 

Tudi v tej sitnobi si želim biti podoben očetu, ker je v njej sama ljubezen.

Šesta papeževa točka - oče, ki dela. Kako Gregor Čušin, ki dela na področju, ki korona krizo kar precej izkusi, doživlja to stisko? Kako jo je doživljal, ko je zapuščal dramsko gledališče, vedoč, da je bilo preživljanje družine v negotovosti? Pravi, da je odločanje za lastno pot trajalo kar nekaj časa. In kakšna je izkušnja Aleša Čerina, ki je pri svojem podjetju začel dobivati več posla, sam pa se je odločil, da bo postavil meje, z namenom več prostega časa z družino? 

Tudi zadnja papeževa točka je zelo zanimiva. Povzema jo z besedami »Oče v senci«. Velikokrat v kakšnih filmih vidimo, kako očetje pritiskajo na otroke, da dosegajo določene standarde, ali prek svojih otrok želijo živeti svoje sanje. Kaj bi rekli Čušinovi otroci in kaj bi na drugi strani kot oče rekel zanje – koliko je v senci in koliko svobode jim pustit?

Prisluhnite zanimivim in prodornim mislim Aleša Čerina in Gregorja Čušina.