Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič | (foto: Ustavno sodišče/Daniel Novakovič)
Ustavni sodnik Jaklič o svojih ločenih mnenjih pri protikoronskih odločitvah
Slovenija | 20.04.2021, 09:30 Alen Salihović
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča. Večji del oddaje smo namenili odločitvam ustavnih sodnikov, predvsem pa ločenim mnenjem sodnika Jakliča na odločitve, povezane s širjenjem novega koronavirusa, predstavil je tudi svoje svoje ločeno pritrdilno mnenje na odločbo o investicijah v Slovensko vojsko ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Oddajo smo začeli z odločitvijo ustavnih sodnikov, ki so s 5:4 zadržali dosedanjo omejitev shodov iz naslova pandemije. Za zadržanje so glasovali sodniki Katja Šugman Stubbs, Špelca Mežnar, Matej Accetto, Rok Čeferin in Marjan Pavčnik, proti pa so glasovali sodniki Rajko Knez, Dunja Jadek-Pensa, Marko Šorli in Klemen Jaklič. Slednji piše odklonilno ločeno mnenje, o vsebini katerega še ni želel govoriti in bo predstavljeno v kratkem, je pa opozoril, da ni dobra praksa, da ločena mnenja sledijo nekaj dni za odločitvijo sodnikov, kar sicer pravila omogočajo. »Pravilno bi bilo, da pridejo vse plati zadeve v javnost naenkrat. Tako, da javnost lahko hkrati sodi glede moči argumentov iz vseh strani, kakor se zadeva kaže. Ne pa da najprej sliši eno resnico, potem pa čez nekaj dni, ko že pozabi na pol, na to stvar, sliši še za drugo plat,« je dejal.
Prav tako s 5:4 je US danes zadržalo dosedanjo omejitev shodov iz naslova pandemije. ZA zadržanje so glasovali s. Šugman, Mežnar, Accetto, Čeferin in Pavčnik. PROTI: s. Knez, Jadek-Pensa, Šorli in Jaklič. Znova odločeno, da ločena mnenja sledijo šele naknadno. https://t.co/uHLBoXnlrt
— Klemen Jaklič (@kjaklic) April 15, 2021
Jakliča ni prepričala tudi odločitev večine, ki je zadržala omejitev potovanj v države na rdečem seznamu. Kot je dejal pri vprašanju začasnega zadržanja, ustavno sodišče vselej tehta škodljive posledice na eni in na drugi strani. »Na eni strani je bilo, da tri dni nisi mogel iz države, tri dni nisi mogel uživati svoje nepremičnine na Hrvaškem, tri dni se nisi mogel ukvarjati s filmanjem, tri dni si moral počakati, če si želel obiskati svojo zunajzakonsko partnerico. Na drugi strani pa je bila nevarnost okužbe in nevarnost vnosa drugih različic virusa kljub temu, da obstajajo ukrepi, ampak noben ukrep ni vodo tesen in s tem potencialna obremenitev zdravstvenega sistema do te mere, da trpi življenje in zdravje sodržavljank in sodržavljanov. Ko ustavno sodišče tehta v okviru začasnega zadržanja po doktrini, vzame za dano, da se bodo te škodljive posledice zgodile, in samo oceni, katere bi bile hujše in bolj nepopravljive. In zame tukaj ni vprašanja, če nekaj dni nisi mogel uživati svoje nepremičnine ipd, ali pa izguba življenja in zdravja. Tako, da tu ustavnopravno sploh ni bilo dileme. Ampak večina na ustavnem sodišču je vseeno ravnala drugače,« je povedal Jaklič in dodal, da ga argumenti večine niso prepričali. Kot zanimivost je navedel tudi, da imamo sedaj zaradi take odločitve logično nevzdržno situacijo, v kateri prehajanje med regijami znotraj države ostaja izhod iz države v rdeče obarvane tuje regije pa da ni vprašljiv. Dodal je še, da bi to vprašanje lahko rešilo tudi upravno sodišče, ki je v podobnem primeru že odločalo. Podrobno o tem tudi v ločenem mnenju.
✍️[KOLUMNA]👉ddr. Klemen Jaklič: "Danes, ko so vendarle tudi ločena mnenja prvič javno objavljena, vabim k branju obrazložitve svojega glasu, ki pojasni, zakaj menim, da je v tej pomembni zadevi večina postopala argumentativno »nekorektno« ..." #iusinfo
— IUS-INFO (@IUS_INFO) April 14, 2021
>https://t.co/0ZB6nDpUf3 pic.twitter.com/qj0dkUx6WD
Nato nas je zanimalo, ali je mogoče potegniti kakšno vzporednico med »koronskimi« odločitvami ustavnih sodnikov. Navedel jih je kar nekaj. Najprej je spomnil, da bi o teh zadevah lahko najprej odločala nižja sodišča, in dodal, na kar je že večkrat opozoril, to pa je izpolnjenost procesnih predpostavk za sprejem tovrstnih zadev. Kot težavno vidi tudi, da je prišlo pri večini odločitev za zadržanje in ne do končne odločitve. »Ena od stalnic je tudi tehtanje življenja in zdravja na eni strani in tehtanja drugih svoboščin na drugi, bodisi pravice do združevanja, političnih shodov do svobode gibanja do družinskega življenja, če želite obiskati nekoga v tujini te pravice se tehtajo v razmerju do življenja in zdravja ljudi. Če odprete komentar ustave, vam ta nakaže hierarhijo ustavnih vrednot in pri pravici do življenja pravi, da gre za sam vrh hierarhije ustavnih pravic,« je še dejal.
US je s 5:4 odločilo, da Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski ni v neskladju z Ustavo: https://t.co/F4MokdZklM Tu je moje pritrdilno ločeno mnenje: https://t.co/Bkvg0NBy5F
— Klemen Jaklič (@kjaklic) April 15, 2021
US je o tem odločilo s 5:2. Zakaj sem glasoval proti popravljanju kršitve, ko je pritožba iz tega istega naslova že na ESČP, pojasni odklonilno ločeno mnenje: https://t.co/qqshiO5gqI https://t.co/iIwQI8WuRx
— Klemen Jaklič (@kjaklic) March 23, 2021
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA)
Dr. Dr. Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) je diplomiral iz ustavnega prava (»Odločanje ustavnega sodišča: analiza vrednostnih sistemov ustavnih sodnikov«) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Iz primerjalnega ustavnega prava (»Zavezujočnost odločitev ustavnih sodišč: primerjalna analiza nemškega in ameriškega modela«) je magistriral na Univerzi Harvard, nato pa kot dobitnik Fulbrightove štipendije tam nadaljeval z doktorskim raziskovanjem. Izbran je bil v ozko skupino znanstvenikov, ki so delali pod vodstvom vodilnih svetovnih avtoritet ustavnopravnega področja – Franka Michelmana, Laurenca Tribea in Henryja Steinerja – ter Nobelovega nagrajenca Amartya Sena.
Ustavno pravo je hkrati raziskoval tudi na Univerzi Oxford pod mentorstvom Paula Craiga. S takšnim vzporednim delom na obeh kontinentih in pod vodstvom vodilnih avtoritet s tega področja je pridobil avtentičen uvid v primerjalna vprašanja ustavnega prava Evrope in ZDA. Po doktoratu na Univerzi Oxford leta 2008 je nato na Univerzi Harvard deset let predaval pri skupaj več kot dvajset predmetih s svojega področja, na petih različnih oddelkih univerze. Na vsakem od slednjih je prejel univerzitetno nagrado za odličnost v poučevanju. Pred tem je na tej univerzi leta 2011 pridobil še drugi doktorat iz ustavnega prava in za svoj prispevek prejel nagrado Univerze Harvard (Mancini Prize) za »najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli«. Je avtor, soavtor ali sodelavec pri več kot dvesto prispevkih s področja ustavnega prava, med katerimi sta tudi soavtorstvo obeh vodilnih Komentarjev Ustave Republike Slovenije in avtorstvo prvega slovenskega prevoda ter komentarja Ustave ZDA. Pri Oxford University Press je leta 2014 izšla njegova knjiga Constitutional Pluralism in the EU, prva in do sedaj edina znanstvena monografija slovenskega pravnika pri tej vodilni svetovni založbi. Mednarodna pravna skupnost jo označuje kot »pomemben in neznansko koristen« prispevek k ustavnopravni znanosti, kot prvo »konsistentno utemeljitev celotne smeri« evropskega ustavnega pluralizma (J. H. H. Weiler, The European Journal of International Law), ter kot »prispevek velike vrednosti«, s katerim Jaklič »utemelji in osmisli smer ustavnega prava, ki položi nič manj kot temelje novemu, izpopolnjenemu načinu razumevanja prava« (E. Dubout, Revue française de droit constitutionnel), ipd. Pojavlja se v učnih načrtih uglednih evropskih in ameriških univerz, harvardska pravna fakulteta pa ji je posvetila posebno znanstveno srečanje s panelno razpravo o njenem doprinosu.
Z vabljenimi predavanji iz ustavnega prava Dr. Dr. Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) nastopa v vodilnih mednarodnih akademskih okoljih. Na 53. letni konferenci Societas Ethica, vseevropskega združenja za raziskovanje etike, je nastopil z uvodnim predavanjem (»keynote lecture«) »The Morality of EU Constitution«. V njem se je osredotočil na vprašanje pravičnega, a hkrati vzdržnega ustavnopravnega pristopa k imigracijskemu pravu v Evropi. Na Centru za evropske študije Univerze Harvard je imel predavanje »The Democratic Core of European Constitution«, s predavanjem »Liberal Legitimacy and the Quesiton of Respect« pa je nastopil v okviru vabljenih predavanj fakultetnega zbora harvardske Pravne fakultete. Na Harvard College, Harvard Hall Auditorium, je imel vabljeno predavanje »The Case For and Against Open Borders«, vabljeni uvodni predavatelj pa je bil tudi na mednarodni znanstveni konferenci na Ustavnem sodišču Republike Slovenije leta 2015. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je bil v študijskem letu 2012/13 gostujoči predavatelj iz tujine.
Je član številnih znanstvenih združenj in ocenjevalec ustavnopravnih člankov ter monografij (»peer reviewer«) za objavo pri vodilnih mednarodnih znanstvenih založbah in revijah, kot na primer Hart Publishing (Oxford), ICON (Journal of International Constitutional Law), Ratio Juris, Harvard International Law Journal, kjer je bil tudi sourednik. V mandatu 2008–12 je bil slovenski član Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), kjer je razsojal o skladnosti ravnanj evropskih držav s skupnimi evropskimi standardi ustavnega prava in človekovih pravic.
V Sloveniji je Dr. Dr. Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) deloval v okviru imenovanj v različne skupine pravnih strokovnjakov. Kot soustanovitelj Zavoda za brezplačno pravno pomoč pa je uspešno sodeloval z Varuhinjo človekovih pravic in prispeval k razrešitvi številnih življenjskih stisk socialno ogroženih. Od leta 2013 je bil vsako leto uvrščen med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov (izbor IUS INFO), v zadnjih dveh letih pa je bil izbran za najuglednejšega slovenskega pravnika (izbor Tax-Fin-Lex).
Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 27. marca 2017.
Vir: Ustavno sodišče
