Ustavni sodnik Jaklič opozarja, da bi covid primere lahko reševala tudi nižja sodišča

| 22.12.2020, 12:11 Alen Salihović

130 covid zadev na ustavnem sodišču kaže na to, da se je vsa energija usmerila v te primere, zaradi česar ostalo delo trpi. Tako bi lahko povezali besede ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča, ki smo ga gostili v oddaji »Spoznanje več predsodek manj«. Podrobno je predstavil svoje zadnje odločilno ločeno mnenje, ki se nanaša na odločitev večine, ki je odločila, da je bilo šolanja na daljavo v neskladju z ustavo, ker odlok ni bil objavljen v uradnem listu.

Uvodoma je Jaklič dejal, da bi morale biti covid zadeve, ki so na ustavnem sodišču praviloma biti obravnavane po redni poti, torej najprej preko nižjih sodišč. »Večina ustavnega sodišča po moji oceni nekritično sprejema te primere v obravnavo na Ustavnem sodišču. To široko odpiranje vrat sporoča novim in novim pobudnikom, da je to mogoče. Zato imamo kar naenkrat 130 zadev, na to sem opozarjal že pri začetnih primerih, če bomo odpirali vrata tako na stežaj bomo zasuti, to pa ima resne posledice za druge zadeve.«

Dejal je, da je na Ustavnem sodišču tudi veliko bistveno bolj pomembnih zadev, kot pa je dobršen del covid zadev. »Kazensko pravne zadeve, vprašanje protiustavnih zapornih kazni, priporov in tako naprej. Delo v kazenske senatu, kjer sedim še z dvema kolegoma, je v zadnjih mesecih praktično povsem zastalo,« je kritičen sodnik in dodaja, da službe na sodišču pojasnjujejo, da je tako zaradi covid zadev.

Moti ga tudi, da večina pri odločitvi o šolanju na daljavo ni počakala niti 24 ur, da bi sam lahko napisal ločeno mnenje. »Te priložnosti nisem dobil. To ni običajna praksa. Še posebej ne, ko ni za takojšnjo objavo nobenega razloga. Ko sem to argumentiral in jasno pojasnil, da na drugi strani tega razloga ni, saj za izvrševanje pravic ne bi bilo nobene razlike, če bi bila odločitev namesto v četrtek popoldne objavljena v petek dopoldne (vikend, ko šolskega pouka ni), na to nisem dobil nobenega odgovora.«

Glede odločitve večine sodnikov, da bi morala vlada ukrep podaljšati v Uradnem listu pa je povedal, da je zakonodajno pravna služba vlade zelo dobro pojasnila, zakaj podaljšanje ukrepa ni bilo potrebno. Strinja se, da, če je bil ukrep objavljen brez časa trajanja ima ta veljavo vse do takrat, ko vlada ne odloči drugače. »Abstraktni prepis je že bil sprejet pred sedmimi dnevi in je veljalo, da bo veljal še naprej dokler ga vlada ne prekliče, pri čemer pa mora vlada temeljito presojati vsakih sedem dni ali naj do takšnega preklica ali spremembe pride ter o tem obvestiti javnost. Služba vlade za zakonodaje je pojasnila prepričljivo, da je to najbolj uveljavljena tehnika podaljševanja veljave predpisov primerjalno in tudi sicer.«

Jasno je, da je večina pri tej odločitvi naredila napako, tudi s tem, ko nasprotne strani sploh ni pozvala k pojasnilu glede tega odločilnega vprašanja, pa čeprav je spis imelo na sodišču cele tri tedne, odgovor nasprotne strani pa se lahko zahteva tudi v enem, dveh ali treh dneh. Sogovornika zato preseneča, da je po objavi pojasnila službe vlade za zakonodajo in njegovega ločenega odklonilnega mnenja vse potihnilo, čeprav so poleg medijev tudi številni pravnik trdili, da gre za napako vladne službe za zakonodajo. »Na dan odločitve sem prejel kar nekaj klicev in sms sporočil s strani novinarjev večjih medijev, takrat sem bil zelo zaželel sogovornik, ko pa je prišlo ven ločeno mnenje pa nič več, niti enega.«

Ustavni sodnik je v oddaji spregovoril nekaj malega o 30-letnici samostojne Slovenije, z vprašanji pa so sodelovali tudi poslušalci.