Okrasno drevje in grmovnice

Svetovalnica | 09.04.2021, 22:24 Mirjam Judež

Z Melito Miš Strgar iz Arboretuma Volčji Potok smo govorili o zasaditvi okrasnega drevja. Nekaj poudarkov: rododendroni so zahtevni, vrtnice požrešne, japonski javor bo z živo rdečimi listi jeseni pritegnil pozornost, rastlinam, ki uspevajo v kisli zemlji, dodajmo še nekaj zemlje izpod iglavcev iz bližnjega gozda. Vse pa se začne z dobrim načrtom. Naj bi se. Radovedna je bila Tanja Dominko.

Pozeba ni trajno poškodovala rastlin, prihodnje leto bodo spet v cvetju

»Vse rastline, ki so že odgnale oz. v cvetju: magnolija, okrasne češnje … je mraz kar prizadel. Rastline ne bodo imele trajnih poškodb, cvetje je takoj rjavo in oveni, pojavili se bodo listi in ko bodo razmere spet primerne, bo rastlina rasla naprej. Morda bodo nekateri listi nekoliko ožgani, ampak za rastlino to ni tako usodno.«

Z okrasnim drevjem in okrasnim grmičevjem si pričaramo letne čase na vrtu

»Najprej je treba dobro premisliti, kaj želimo na vrtu. Osnovno vodilo je, da si z okrasnimi rastlinami, grmovjem pričaramo letne čase, spremembe na vrtu. Rastline posadimo tako, da jih vidimo, spremljamo, občudujemo. Osnovni nasvet je, da jih sadimo v skupine. Dreves niti ne, grmovnice, trajnice, enoletnice, ki jih dosajamo k osnovnemu vrtu, je pa zelo dobro saditi v skupine, saj tako veliko bolje pridejo do izraza in lepše izgledajo.«

Dober načrt je prvi korak do lepega vrta

»Tako kot delamo hišo z arhitektom, je dobro, da tudi vrt delamo z nekom, ki je tega vešč. Naši krajinski arhitekti imajo veliko izkušenj in znanja, da vrt tako zaživi, da vam je v zadovoljstvo naslednjih 10, 20 let ali več. Načrt je tisto, kar je dobro, da si privoščite, ko delate vrt, tudi če sadite sami. Z načrtom dobite seznam rastlin, predračun, koliko stane, če to delamo mi ali če to sadite sami. To toplo priporočam za novo ureditev ali posodobitev vrta.«

Ko načrtujemo vrt, se vprašajmo, kaj bomo na vrtu počeli

»Če želimo večjo zelenico za igro z otroki, za igrala, je to prednostno, potem rastline v skupine posadimo na rob našega vrta. Malo pogledamo, kako visoko zrastejo, kakšne so njihove potrebe glede zemlje, substrata, lege. Imamo rastline za sonce, senco, vse to je treba upoštevati, ko rastline kupujemo in sadimo. Zelo dobro je, da ima vsak družinski član s tem vrtom neko skupno točko, da bodo vsi uživali na vrtu že ko bomo izbirali rastline, jih zasajali. Potem bo veliko večje veselje, ko bodo te rastline cvetele, se razraščale. Vse rastline ne cvetijo, nekatere imajo zanimive liste ali veje, to je čar okrasnih rastlin. Izberimo tisto, kar nam je všeč, potem bomo izbrano tudi z veseljem občudovali.«

Rastline, ki imajo rade sonce

»Na sončnih parcelah je izbira velika. Različni japonski javorji z raznimi rdečimi barvitimi odtenki so zelo priljubljeni. Radi imajo lep prostor, kjer pokažejo svojo lepoto, razprostrejo svoje veje in svoje liste. Na večini vrtov je rdeči javor lahko osrednja rastlina vrta; ni prevelik, ni premajhen, ravno prav velik, da ga opazimo. Na sončnih mestih radi sadimo iglavce, borovci imajo radi sonce, tudi cedra je primerna. Če nimamo prostora za drevo, potem so tu ruševje, nizki borovci, zraven lepo sodi resje ali kakšne druge trajnice, ki te iglavce poživijo čez leto, da je v vsakem letnem času kaj zanimivega na tem delu vrta.

Sončna mesta imajo zelo rade magnolije, ki so čudovite spomladi, nekatere znova cvetijo jeseni, svetleči veliki listi so njen poudarek.

Vrtnice ljubijo sonce, rabijo ga, da jih lahko celo poletje gledamo v popolni lepoti. Dreni imajo barvite veje: rdeče, oranžne, zelene. Hamamelis ali nepozebnik bo že februarja zacvetel, Brogovita lepo diši in cveti že konec zime. Kar nekaj izbora za sonce imamo, zraven lahko posadimo še celo vrsto trajnic, ki določeno obdobje v letu očarajo oz. pritegnejo naše poglede.

Rastline sadimo v dobro vrtno zemljo

»Dobra vrtna zemlja ima kar nekaj humusa, v katerem so hranilne snovi, ni pretežka, ni prelahka, taka, ki sprejema hranila in tudi drži vodo. Ob sajenju dodamo malo več hranil. Zlasti listavci bodo lepo uspevali, če bodo imeli dovolj hrane. Ko rastline sadimo, jih takrat prehranimo na daljši čas: dobri vrtni zemlji dodamo še humus ali preperel gnoj, kompost ali pa mineralna gnojila. Te rastline ne rabijo posebne kislosti ali bazičnosti. Morda iglavci, ampak tudi ti rastejo dobro v navadni vrtni zemlji. Vse te rastline nimajo nič proti rezi, ne zamerijo, če jih krajšamo, odstranimo stare veje, zato jih na vrtu lahko ohranimo v primerni velikosti vrsto let.«

Vrtnice rabijo veliko hranil

»Vedno svetujemo, da pri vrtnicah tretjino zemlje zamenjamo s preperelim gnojem, kompostom, da bo rastlina dobila pravi zagon in bo cvetela neumorno od junija do slane. Vrtnice res rabijo zelo veliko hranil.«

Kaj kombinirati z vrtnicami?

»Sivke Lavandule se zelo lepo podajo k vrtnicam, pa tudi Veronice, nizke modre, rožnate, bele trajnice. Tja lahko posadimo Ostrožnike, Hemerocallise, ti imajo zelo radi sonce. Obstajajo različne sorte, velikosti, barve, njihova posebnost je, da cvet obdržijo le en dan, a je to cvetenje dolgotrajno, cvetov res veliko, pa zelo barviti so. Nekateri rastline posadijo kar pod vrtnice, kar ni dobro, saj vrtnice rabijo zračna tla. Sadimo pred ali za vrtnice ali popestrimo, podaljšamo gredo, v kateri rastejo. Za obrobo lahko damo kakšne okrasne trave, te so zelo lepe, kasneje odženejo, jeseni se lepota te grede lahko kar dolgo časa nadaljuje.«

Rododendroni so občutljivi na zimsko sonce

»Rododendroni, rastline z zimzelenimi listi, so na zimsko sonce zelo občutljivi. Zimsko sonce pomeni, da imajo res pravo sonce v opoldanskem času pozimi in zgodi se, da fotosinteza v listih že deluje, vode iz zemlje, ker je še zmrznjena, pa ne morejo dobiti, zato se pojavlja zimska suša. Te rastline so zato sedaj dokaj uvele, kakšne veje moramo zato odrezati, rastlina kar malo trpi v takem območju. Rododendrone sadimo v polsenco, borovci, iglavci so pravo ozadje ali prava senca za te rastline.«

Rododendroni, azaleje so kisloljubne rastline, ki rabijo nekoliko več naše pozornosti 

»Te rastline v dobri vrtni zemlji ne bodo kaj prida uspevale, zato moramo zemljo zamenjati, dodati šoto in iz gozda prinesti zemljo izpod iglavcev, ki ima veliko hranil, saj jih šota nima. En del šote lahko nadomestimo tudi z žaganjem. Pogosto ljudje delajo napako, kupijo šoto, stresejo v zemljo, posadijo rastlino, malo zalijejo in je končano. To ni dovolj. Šota je kisla zemlja, ki zelo počasi vpija vodo. Šoto stresemo v jamo, ki smo jo skopali, tja napeljemo vodo s cevjo, vzamemo neko motiko in mešamo, kot so včasih mešali malto za zidanje. Dva rododendrona sadimo vsaj eno uro ravno zaradi tega, ker ta šota res izredno počasi vpija vodo in če ne mešamo, vode ne vpije. Ljudje se tega naveličajo, enostavno posadijo rododendron v šoto, ki rastlino še izsuši. Namesto, da bi se razvile korenine, da bi se rododendron dobro počutil, še tisto vodo, ki jo v sebi ima, šota izsuši, če ni dovolj vlažna. Rododendron, azelejo, kisoljubne rastline, ki so posajene v šoto, postavimo v vedro z vodo za 10, 20 minut, da se prepojijo, šele potem jih posadimo v mokro šoto, substrat. Rododendrone vsako leto gnojimo, da bodo lepo cveteli in rasli naprej. Prvič jih pognojimo v tem času, potem pa še po cvetenju. Preperel konjski gnoj je primeren za vrtnice, trajnice, vse listavce, običajno ga iglavcem ne dajemo oz. v manjših količinah. Rododendroni in azeleje rabijo veliko vode, zlasti še, ko delajo cvetne nastavke (junij, začetek julija).«

Nepozebnik: zemlja, lega

»Nepozebnik bo zadovoljen z dobro vrtno zemljo, ki naj bo zračna, da bo lahko naredil korenine. Lepo bo uspeval na soncu ali v polsenci. Sadimo ga nekam, kjer ga bomo lahko pozimi občudovali. Najlepši je v januarju, februarju, ko na vrtu nismo veliko, zato naj bo viden iz stanovanja, hiše oz. naj nas razveseljuje ob vhodu.«

Kupljene rastline so razvajene

»Rastline, ki jih kupimo, so scrkljane, prišle so iz hotela, kjer so imele vse, kar so želele: dovolj dobro zemljo, ki je zračna, dovolj hranil, dovolj vlage. Ko to rastlino posadimo na stalno mesto, če vsega tega nima, doživi malo šoka. Vsaj na začetku jo moramo malo bolj paziti, gledati, da ji damo dober substrat, dovolj hranil, vode, da bo lahko pognala korenine v naši zemlji, vitalno rasla dovolj hitro in bo lepa.«