Kaj sejemo v teh dneh v rastlinjake in kako do lepih sadik paradižnikov?

Svetovalnica | 11.03.2021, 07:51 Mirjam Judež

Kaj moramo vedeti, če se odločamo za vzgojo lastnih sadik? Kaj sejemo najprej? Kako je z direktno setvijo v rastlinjake? Sajenje čebulčka, potresanje plevela, ... To je nekaj vsebin, o katerih je spregovorila Fanči Perdih, vodja prve semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Največ zanimanja pa je bilo za rajski sadež - paradižnik. Če vas zanima, kako do kar najlepših sadik, preberite članek. Pogovor je vodila Slavi Košir.

Kaj sejemo v tople, zaprte grede in hladne rastlinjake sredi marca?

»V rastlinjakih si pripravimo sadike za naš vrtiček. Čez dan je zdaj zelo toplo, ponoči zmrzne in rastline, ki so zunaj na prostem, ne delajo še nič, v rastlinjaku pa kar buhti. Dnevna temperatura požene cirkulacijo po rastlinah, fotosinteza zelo dela, čez noč se ne ohladi na nulo in te rastline v rastlinjakih kar intenzivno rastejo. Predlagam, da v tem času sejemo solate, kapusnice, peteršilje, zeleno, blitvo, por; to so rastline, ki prenesejo mejne temperature. Če bo zunaj padlo na - 7, kar se še lahko zgodi, bo temperatura v rastlinjaku okrog ničle in te rastline, ki imajo rade hladno, čisto normalno preživijo. Paprike, paradižniki pa bi lahko pomrznili. V začetku aprila se zna precej otopliti, dajmo izkoristiti te tople dneve za rastline, ki prenesejo tudi nočni mraz, da jih bomo lahko res čim prej posadili na prosto, ker to so rastline, ki ljubijo hladno.«

Vzgojiti sadike paradižnikov iz semena

»Paradižnik je nenasiten požeruh. Prav zato je paradižnike treba presajati. Najprej jih posejemo v majhne lončke ali v plato počez, potem pa jih presajate. S tem, ko paradižnik presadite v novo zemljo, ga prisilite, da na novo ustvari korenine in ne gre preveč v zrak. Tako se bo lepo razvil. Če paradižnika ne presadite, bo naenkrat pojedel vso hrano, potem pa samo še stagniral. Seme posejete najprej v mali lonček, da ima malo grude in korenin. Ko ga presadite v večjega, dodate zraven za prst zemlje in paradižnik bo nova hranila pojedel takrat, ko jih bo rabil, prepletal bo korenine in šel spet v višine. Potem ga spet presadite; vsaj enkrat do dvakrat v pomladi, če želite lepe sadike, brez dognojevanja z mineralnimi gnojili. Ponavljam, naj ima vedno dovolj hrane. Če ga sadite v jogurtove lončke, ki so malo višji, jih z zemljo zapolnite samo do 2/3. Ko vidite, da rastlina začne zastajati v rasti, to pomeni, da nima več hrane. Takrat se mu do vrha doda še nov kompost, da bo rastel naprej. To je ena možnost, da ni treba presajati v večje lončke.«

Za sejanje prvih paradižnikov je že čas, za papriko pa skrajni čas

»Če želimo čudovite sadike konec aprila, prve dni maja, da lovimo prve termine za sajenje, prve paradižnike že lahko sejemo. Za papriko je zdaj skrajni čas za setev, ker rabi bolj toplo in dlje časa. Za kaljenje rabi vsaj 22 stopinj, ko kali, jo damo lahko na 18 stopinj, če želimo, da bodo sadike hitro zrasle.«

Lahko s kokošjimI IZTREBKI gnojimo paradižnik?

»To gnojilo je zelo močno, z veliko fosforja in kalija, zato je primerno za vse plodovke. Dobro pa je tudi gledati, da se z njim ne gnoji preveč. Rajši dvakrat pognojimo malo manj in vidimo, kako rastline rastejo.«

Kako globoko sadimo sadike paradižnika v zemljo?

»Paradižnik sadimo čim globlje, ker na steblu požene korenine in več korenin ima, bolje se bo prehranil. Vedno, ko ga presajamo, ga posadimo globoko, kolikor se da, potem ga zasipavamo in spodnje liste odstranimo, če so v napoto. Isto velja, ko ga sadimo na stalno mesto na prosto. Če so veliki 30 cm, naredimo jamico in paradižnik poležemo noter, pustimo vrh s 5 listi, vse ostalo zakopljemo v zemljo. V tem primeru bo paradižnik po celem steblu pognal močne korenine in kakor hitro se bo ukoreninil, bo zelo hitro pognal. Če ga ne posadimo dovolj globoko, bo sicer visok, ampak majhen koreninski sistem bo težko prehranil tako veliko rastlino.«

ZDAJ JE Primeren čas za sajenje čebulčka, prej ga okopajmo v žajbljevi kopeli

»Zaradi mokre jeseni in poletja se čebulčki niso dobro osušili, spomladi bi radi malo plesneli. Priporočam, da pred sajenjem čebulčka ali čebulnic skuhamo žajbljev čaj. Pest žajblja naj vre 10 do 20 min, da je čaj močen, potem pa ga razredčimo v razmerju 1 : 10 (v 10 litrov vode zlijemo liter čaja) in v tem namakamo čebulice pol ure. Ta čaj ima lahko tudi 65 stopinj in je čudovito razkužilo. Če bomo tako namočene čebulice sadili na gredo, bodo odporne na vse glivice, ki so bile prisotne na zunanji strani čebulic ali v zemlji. Ko bo dež, se bo zemlja namočila in bodo glivice spet začele aktivno delati.

Pepel naj gre najprej na kompost, šele potem na vrt

»Pepel naj se kompostira na kompostu, da se ga daje v plasteh med odpadke, ki jih kompostiramo.  Če potresamo pepel na vrt v zimskem času (december, januar) v majhnih količinah, je to ok, če ga dodajamo februarja, marca, nam lahko zasluzi tla in naredi več škode kot koristi. S pepelom previdno, ker ga morajo tla absorbirati, sicer nam dela škodo.«

Potresanje pepela po sajenju čebulčka: da ali ne?

»Pepel naredi zemljo alkalno in na alkalnem muha ne leti, a pepel se počasi spira v globino in tistega učinka nima več. Ob samem sajenju je to ok, a odsvetujem pretiravanje, ker se pore zamašijo in mikroorganizmi v tleh imajo problem, ker ne dobijo zraka. Če želite, da vam muha ne prileti od drugje, pokrijete čebulček s koperno, kar je tudi mehanska zaščita.«