Zeliščni vrt in kalčki

Svetovalnica | 30.03.2021, 13:13 Mirjam Judež

Naši gostji sta bili mati in hči Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta Majnika. Pred leti sta odkrili, da narava ponuja marsikaj in začeli to deliti tudi z drugimi. Hči Katja, nekdanja profesionalna košarkašica, je leta 2019 postala inovativna mlada kmetica po izboru javnosti, lani najboljša mlada kmetica po izboru časnika Finance, seznam pa se tu še ne konča. Največji »hit« njihovega podjetja je zeliščna sol. Pogovor, ki ga je vodila Tanja Dominko, se je sukal o zeliščih, regratu, cikoriji, predvsem pa o kalčkih.

Začetki

Majda: »Vse se je začelo z upokojitvijo. Je bila pa radovednost vame zasajena že v otroštvu. Izhajam iz družine, kjer je bila včasih polkmetija, oče je hodil v službo, mama je bila doma, imeli smo nekaj zemlje, živine, zelo rada sem delala na zemlji in imela rada vse naravno, predvsem rožice, zelišča. To mi je ostalo. Ko greš v šolo, študiraš, imaš družino, je te stvari treba postaviti ob rob, z zgodnjo upokojitvijo pa je prišlo novo obdobje, dobila sem nov zagon, ko sem si mislila, da je zdaj čas, da uresničim svoje tihe želje. In tako sem se začela več ukvarjati z zelišči.

Že prej me je zelo zanimala zdrava prehrana in vzporedno s tem sem se začela ukvarjati s kalčki. Navduševala sem ljudi v naši okolici, saj pridelovanje in uporaba kalčkov še ni bila poznana. Zraven sem nabirala zelišča, si poglabljala znanje, imela pa sem tudi priložnost, da sem na dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah, ki je po 90. letu zelo lepo zacvetel s svojim zeliščnim vrtom, vodila skupine. Posebej me je pritegnilo, ko sem videla, kako ljudje med ogledom uživajo. Ko se je ponudila priložnost, da smo pri naših sosedih vzeli zemljo v najem, saj svoje nismo imeli toliko, smo si uredili zeliščni vrt in ta zgodba se nadaljuje tudi zdaj, ko je to prevzela hči in kupila še kmetijo, Zeliščni vrt Majnika, ki je posvečena predvsem zeliščem.«

Regrat

Katja: »Gotovo je regrat tista rastlina, ki nam s svojim zelenjem in grenčinami v tem spomladanskem času veliko dá, da preženemo spomladansko utrujenost. Moramo biti pazljivi, kje ga nabiramo. Ker prevladuje intenzivno kmetijstvo, priporočamo, da regrat nabirate na neokrnjenih travnikih, ker mineralna gnojila, gnojevka ne vpliva dobro na regrat in na zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje. Je pa regrat skoraj nepogrešljiv na spomladanskih jedilnikih Slovencev. Ni samo, da nudi kulinarični užitek, ima zelo veliko zdravilnih učinkovin. Grenčine spodbujajo prebavne encime, da prebava bolje steče, da se bolje pripravi za delovne napore spomladi.«

Trobentice

Katja: »Trobentice so zelišče, ki nam na čudovit način kaže, kako modra je narava. Zdaj spomladi poganjajo tista zelišča, ki so najbolj primerna za ta čas. Trobentice dobro vplivajo na naša dihala. Trobentice na hitro posušimo do temperature 40 stopinj. Trobentice tudi po sušenju ostanejo zelo lepo rumene in jih uporabljamo predvsem za čaj, za pljuča, za dihalni del, je zelo blag in zelo učinkovit. Privlačen je tudi za otroke in če imamo od lani kakšno meto, meliso, dodamo trobentice, materino dušico, prevremo in dobimo super spomladanski čaj za otroke.«

Poleg regrata v tem času aktualni tudi pljučnik, lapuh in čemaž

Majda: »Vse to so vse rastline, ki nas zdaj spomladi spodbudijo, nam dajo moč in nas hkrati očistijo. Včasih je bil čas zime čas mirovanja, prehrana je bila težje prebavljiva (koline), spomladi je bilo telo treba dobro prečistiti in mu dati novega zagona. Vse te rastline s svojim cvetjem (pri regratu ne smemo pozabiti na korenine) pripomorejo, da se prebudi, prečisti naš prebavni sistem, da organizem lažje in bolj učinkovito dela. Uporabljajo se kot čaj.«

MOJA MATI ČÜHA KAFE SAMO S CIKORJE …

Majda: »Cikorija ima podobne učinkovine kot regrat, nanjo pozabljamo. Včasih smo spili veliko kave iz cikorije, še danes bi priporočala, da si na tešče namesto prave kave skuhamo kavo iz cikorijinih korenin. Korenine se posušijo, zmeljejo, tudi v trgovinah se da to kupiti. Če pa sami nabirate te korenine, bodite pazljivi, da jih prej očistite in preden jih sušite narežite čim bolj na drobno. Če posušite cele korenine, je to zelo trdo in pri mletju bi lahko poškodovali mlinček.«

Katja: »Korenine nabiramo od pozno jeseni do zgodaj spomladi, dokler rastlina ne začne intenzivno razvijati nadzemnega dela. Takrat ima največ učinkovin v sebi.«

Kalčki

Katja: »Kalčki so tista mlada, sveža, živa zelenjavica, ki je predvsem zelo uporabna v temnem delu leta od jeseni do spomladi, nekako do maja, junija, dokler ne bo druge sveže zelenjave. Kalčki so zelo mlade rastlinice, stare nekje 8 dni (alfa-alfa ali lucerna) in to je kaleče seme, ki je razvilo svoj poganjek, ki vsebuje zelo veliko vitaminov, mineralov, hkrati pa so vse snovi v njem razgrajene na osnovne oblike, da jih naše telo lahko zelo hitro absorbira.

Zeleni kalčki vsebujejo zelo veliko klorofira, ki je kot zelena kri. Sestava je zelo podobna kot jo ima hemoglobin, le namesto železa je magnezij. Zeleni kalčki posebej ugodno vplivajo na našo kri in zdravje nasploh. Velika vrednost kalčkov je tudi v tem, da potrebujemo zgolj ekološko netretirano seme, vodo ter kozarec, morda pladenj za živila in si jih lahko vzgojimo kar sami doma.«

Kalčke si lahko vzgojimo kar sami doma

Katja: »Najprej namočimo seme čez noč (8-12 ur) v čistem kozarcu za vlaganje. Pokrijemo ga z gazo ali starimi zavesami, ki smo jih dobro razkužili, to je »pokrovček«, ki ga pritrdimo na kozarec z elastiko in potem to vodo dobro speremo trikrat. Voda je vsakič obarvana, ker se sprosti zelo veliko snovi in mineralov. To vodo lahko zbiramo in jo uporabljamo za zalivanje rož, visokih gred, rastlinjaka, saj je odlično mineralno naravno gnojilo. Kalčke spiramo dvakrat dnevno. Skozi mrežico nalijemo vodo v kozarec, jo odcedimo in to počnemo zjutraj in zvečer. Dve glavni pravili pri vzgoji kalčkov sta: ne smejo se posušiti, zato ne smete predolgo čakati s spiranjem in pa ne sme se nabirati voda, da ne začnejo gniti, vedno morajo biti vlažni.«

Kalčki naj bodo na svetlobi, a ne NEPOSREDNO na soncu

Katja: »Alfa-alfa, lucerna kalčki, brokoli, redkvica … so zelo hranljivi, blagi kalčki in so zelo primerni tudi za otroke. Po treh, štirih dneh začnejo poganjati klični listi in če jih imamo v kozarcu, se ta zelo hitro polni, čeprav smo vanj stresli samo eno žlico semen. Malo si pomagamo tudi z vilicami, da kalčke razporedimo po kozarcu. Najbolje uspevajo na svetlobi, da razvijejo klorofil, a sonce ne sme sijati nanje. Tako jih spiramo približno teden dni. Ko bo kozarec že lepo poln, so dovolj veliki za uživanje. Takrat bomo sneli mrežico s kozarca, jih sprali s tremi vodami, dobro odcedili, potem pa jih dodamo solati, prigrizkom, v sendviče … lahko pa jih shranimo za par dni. Mi običajno damo kalčke na papirnato brisačko, ki jo vložimo v posodo, ta pa ne sme biti neprodušno zaprta, ker kalčki še dihajo, rastejo. Lahko jo damo v posodo, ki ima »gumb« za zračenje ali v steklen kozarec, ki ni »zavit« neprodušno.«

Hranilna vrednost kalčkov

Majda: »Poenostavljeno rečeno so kalčki prehransko dopolnilo, ki učinkuje že v malih količinah. Ko se začne postopek kaljenja, se v tem semenu vse prebudi: od encimov, ki so že bili tam, do teh, ki nastajajo na novo in osnovne hranilne snovi, prav tako tudi minerale začnejo pripravljati v obliki, ki je sprejemljiva za ta mali kalček, ki je v semenu, da bo iz njega vzklila rastlina. Beljakovine so razgrajene na osnovne aminokisline, ogljikovi hidrati na osnovni sladkor. Najlepše se to vidi, če kalimo žito, pšenico. Ko jo pojemo, je sladka. Podobno je z maščobami. Osnovne maščobne kisline in minerali se pretvorijo v kelatno obliko, ki je dosti bolj sprejemljiva, se lažje absorbira v naši prebavi. Hkrati pa se tvorijo novi encimi, vitamini, kar je največje bogastvo.«

V kalčkih do petdesetkrat več vitaminov kot v odrasli rastlini

Majda: »Z raziskavami so ugotovili, da je v kalečih semenih desetkrat ali celo do petdesetkrat več vitaminov in encimov kot v odrasli rastlini. In mi to zaužijemo še v obliki, ki se zelo hitro absorbira. Zato je dovolj že majhna količina kalčkov, ki jo damo npr. na solato. Kis jih ne uniči, jih pa uniči toplota, saj so vitamini in encimi zelo občutljivi na temperaturo. Zelenih kalčkov ne kuhamo, dodamo jih solatam in kuhanim jedem čisto na koncu, posujemo jih po krožniku. Drugače je pri stročnicah, ki jih damo kaliti. Te so veliko lažje prebavljive, bolj bogate s hranili, te je pa dobro, da jih podušimo vsaj 5 minut, ker jih uživamo z zrnjem vred.«

Praktičen nasvet za hranjenje zelišč: lahko jih damo v kozarce, jih zelo dobro zapremo, zraven pa damo riž, ki smo ga zavezali v prazno filter vrečko za čaj. Riž nase veže vlago in če zelišča niso bila čisto dobro posušena, vseeno ne bodo splesnela.

Zeliščni vrt Majnika se razteza že na 6 ha površin

Katja: »Imamo kar veliko dela, saj delo opravljamo ročno, strojne usluge najamemo, saj imamo m le motiko, lopato in nihajno motiko. Smo v vasi Žiče, kjer so imeli včasih svoja gospodarska poslopja in zemljo kartuzijani, ki so zelo gospodarno delali z zemljo. Bili so res vzor, kako obdelovati zemljo, gospodariti, veliko se je pridelalo, po svojih zeliščih so bili kartuzijani zelo znani.«

Shraniti zelišča posušena ali sveža v soli?

Majda: »Eno ali drugo se obnese. Če nabrana zelišča dobro posušite na hitro na temperaturi do 40 stopinj in to shranite v zaprtem kozarcu, se zelišča na tak način zelo dobro ohranijo v suhem in hladnem prostoru. Zelišča morajo biti zelo suha, sicer nam lahko v kozarcu splesnijo. Če nismo prepričani, da so dovolj suha, jih rajši shranimo v papirnatih ali platnenih vrečkah. Zelišča se tudi v soli dobro ohranijo, ampak jih lahko uporabljamo samo v slanih jedeh. Rajši dajemo posušena zelišča v sol in jih na ta način konzerviramo.«

Katja: »Razmerje med svežo in posušeno rastlino je 10:1, iz 1 kg svežih zelišč dobimo 100 g posušenih, na ta način so ohranjene zelo koncentrirane učinkovine. Mi uporabljamo setveni koledar Marie Thun in nabiramo zelišča na dan za cvet in dan za plod, ne pa na dan za list. Takrat imajo rastline zelo veliko sokov v sebi in za dolgotrajno skladiščenje niso tako primerne, manj bodo obstojne.«