Ena od hujših posledic covida-19 tudi posttravmatska stresna motnja | (foto: Pexels)
Ena od hujših posledic covida-19 tudi posttravmatska stresna motnja
Pogovor o Petra Stopar
Na Oddelku za rehabilitacijo pacientov s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani že vse od začetka epidemije marca lani sprejemajo ljudi, ki so preboleli najhujšo obliko covida-19. O njihovih psiholoških težavah in obravnavi smo se pogovarjali s klinično psihologinjo na URI Soča dr. Katja Dular.
V URI Soča je bilo od začetka epidemije do sedaj na rehabilitaciji po prebolelem covidu-19 okrog 40 ljudi. Za čim bolj kakovostno rehabilitacijo bolnikov po intenzivnem zdravljenju covida-19 se trudijo tudi strokovnjaki v zdraviliščih. »Želeli bi si več in mislim, da v to smer potekajo tudi akcije, vendar mislim, da tako hitro to ne bo možno. Je pa stiska velika, zlasti pri družinskih članih, ki si želijo, da bi se njihovi bližnji čim bolj rehabilitirali,« je dejala dr. Katja Dular.
Trenutno so na rehabilitaciji na oddelku URI Soča klienti, ki so bili zaradi hudega poteka covida-19 na intenzivni negi več tednov, nekateri tudi več mesecev: »V tem času so bili umetno predihavani, intubirani, v komi. Njihovo stanje je bilo torej resnično, resnično slabo. Bili so na nitki med preživetjem in smrtjo, tako da so spremljajoče težave, ki jih zdaj doživljajo oni, pa tudi njihove družine, res razsežne.«
Nevrokognitivne, psihološke in pri nekaterih tudi psihiatrične težave, ki so posledica intenzivnega zdravljenja covida-19 v akutni fazi bolezni, bodo po njenih navedbah in po ugotovitvah strokovnjakov po vsem svetu na dolgi rok vplivale na kakovost življenja teh bolnikov. »Veliko klientov poroča o nočnih morah, o doživljanjih med prebujanjem iz kome oz. v času kome, in to jih zelo prestraši. Pogosto doživljajo tudi delirij, ko so zmedeni, dezorientirani, imajo blodnje, nekateri halucinacije, telesne ali senzorne reakcije. Vse to so dejavniki tveganja, da se bodo kasneje razvile dolgoročnejše psihološke težave, kot je posttravmatska stresna motnja, če klienti nimajo možnosti o tem spregovoriti. V bistvu jim na tej poti pomagamo, da dobijo razlago o tem, kaj se jim je dogajalo in da se umirijo,« je pojasnila psihologinja z URI Soča, kjer je pomemben del rehabilitacije po zdravljenju kritično bolnih s covidom-19 tudi pogovor.
»Znanstveniki s študijami ugotavljajo, da približno 30 odstotkov ljudi po covidu-19 razvije nek hujši odziv, stresno motnjo ali posttravmatsko stresno motnjo, ostali pa izidejo iz epidemije brez večjih težav. To je dober znak in dobra informacija, moramo pa vedeti, da bo socialna in preživetvena stiska, ki nastaja, na dolgi rok pustila veliko težav in stisk,« je dejala. »Iz začetnega akutnega stresa ljudje prehajajo v kronični stres, zanj pa vemo, kakšne posledice ima za imunski sistem in celotno funkcioniranje človeka,« je še poudarila.
