Izidor Završnik | (foto: Dom sv. Jožef Celje)
Spominjamo se, 10. marec – Izidor Završnik
Spominjamo se Tone Gorjup
Na današnji dan 1943 so Nemci kot talca ustrelili duhovnika Izidorja Završnika. Ko so na pepelnično sredo med jetniki v Mariboru izbirali talce in je bil kot deseti izbran tudi mladi Franc Žvan, se je duhovnik Izidor Završnik, ki je stal poleg, ponudil, da ga zamenja.
Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v župniji Sv. Jurij ob Taboru. Družina se je pozneje preselila na Gomilsko. Maja 1941 je bil predčasno posvečen v duhovnika. Po novi maši je bil dušni pastir v Gomilskem in okoliških župnijah, ki so ostale brez duhovnika.
Ker je mnogim pomagal pri prehodu v ljubljansko pokrajino, so ga Nemci v začetku leta 1942 zaprli in mučili; pozneje so ga izpustili z namenom, da bi ovajal. Ker tega ni hotel, so ga znova zaprli.
Ko so na pepelnično sredo, 10. marca 1943, med jetniki izbirali talce in je bil kot deseti v vrsti izbran tudi mlad fant Franc Žvan, se je Izidor Završnik, ki je stal poleg njega, ponudil, da ga zamenja. Tako je šel v smrt s preostalimi štiriindvajsetimi jetniki. Ustreljene na dvorišču mariborskih zaporov so prepeljali v Gradec in jih tam pokopali.
Leta 2017 so v Župniji Gomilsko obeležili 100 letnico rojstva t.i. slovenskega Kolbeja, dr. Karel Gržan, ki je kar nekaj časa zbiral podatke o Izidorju Završniku, srečal pa se je tudi z veliko ljudmi, ki so ga poznali, pa je pri Ognjišču izdal njemu posvečeno knjigo z naslovom: Zmagovita ljubezen. Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13), pa je o njem v rubriki Srce se ne boji zapisal p. Metod Benedik.
10. marca 1655 se je v Ljubljani rodil kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar. V Bologni je doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava. Zatem se je kot mestni notar posvetil raziskovanju zgodovine.
Bil je soustanovitelj in gonilna sila ljubljanske Academie Operosorum. Kot zgodovinar je največ pozornosti namenjal preteklosti rodnega mesta Ljubljane.
Njegova pisna zapuščina je zelo dragocena, za nekatere dogodke celo edini zgodovinski vir njegovega časa. Med drugim je napisal "Zgodovino ljubljanske stolne cerkve" v latinščini, ki je 2003 izšla v slovenskem prevodu.
Umetnostna zgodovinarka Ana Lavrič o tej izdaji Dolničarjev zgodovine pravi:
»Knjiga, ki opisuje najpomembnejši ljubljanski baročni spomenik, katedralo, je temeljno delo za področje umetnostne zgodovine, zanimiva pa bo tudi za širši krog bralcev. Ob njej se nam odpira pogled v živahno kulturno ustvarjalnost naše prestolnice v času, ko je na stežaj odprla vrata italijanski umetnosti in se z operozi trudila, da bi postala novi Rim.«
Na današnji dan 1782 je v Ljubljano prispel papež Pij VI. V mestu je ostal 7 dni. Bival je v hiši viteškega reda v Križankah; tu je sprejel tudi škofa Herbersteina.
10. marca 1856 se je v Novem mestu rodil naravoslovec Ferdinand Seidl. Ukvarjal se je z klimatološkimi, geološkimi, seizmološkimi in botaničnimi raziskavami. Razlagal je vremenske pojave od burje na Krasu do ljubljanskega potresa ... Objavil je nad 100 strokovnih razprav v domačih in tujih časopisih. Izdal je monografijo Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice.
10. marca 1907 se je rodil bibliograf in literarni zgodovinar France Dobrovoljc. Raziskoval je Cankarja, njegovo življenje in dobo ter sodeloval pri izdaji Zbranih del.
