Denar res človeka pokvar'?

Svetovalnica | 02.03.2021, 14:05 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo govorili o denarju, temi, ki jo je kar težko načeti. Ker smo v postnem času, smo razmišljali tudi o pregovoru, da denar človeka pokvar´. Ga res? Naš gost je bil premoženjski svetovalec Tomaž Kurmanšek. Z njim se je pogovarjala Tanja Dominko.

Prave naložbe so tiste, ki nas peljejo bližje k Bogu

»Bog nam je dal različne možnosti v življenju: dobre stvari in preizkušnje, pa tudi talente. S tem moramo pravilno delati, denar je del življenja in treba se je soočiti, da to tudi rabimo. Najprej pa se je treba vprašati, zakaj smo na svetu? Ko si odgovorimo, hitro vidimo, kam je smiselno vlagati. Naš cilj na svetu je, da pridemo v nebesa in tja pripeljemo čim več ljudi. Ko se odločamo za naložbe, katera je smiselna, se je treba vprašati, nas to zbližuje z Bogom ali oddaljuje od Njega. Ali človeka denar pokvari ali ne? Pogosto je odgovor, da ga, ker ga prevzame napuh. Človek postane odvisen sam od sebe, ne rabi sočloveka, na koncu tudi ne rabi Boga, začne se ukvarjati s stvarmi, ki niso pomembne za to, da pride v nebesa. Bolj se ukvarja s tem, kam bo šel, kaj bo jedel, kako bo uredil hišo, kot pa s tem, ali je res na pravi poti, na poti bližje k Bogu.«

Ko nam gre dobro, radi pozabimo na Boga

»Imam 16 let izkušenj iz finančnega svetovanja, tudi jaz sem v preteklosti kaj zgrešil. Zgrešene poteze, preizkušnje pridejo, da preverimo, če smo še blizu Bogu. Človek je sestavljen iz duševnega in mesenega človeka. Na pepelnično sredo nam naredijo križ in rečejo: »Človek, pomni, da si prah in da se v prah povrneš.« Meseni del človeka nas zelo veže na zemeljske dobrine. Hoče vedno več in na koncu si da priznanje: »Poglej, kako sem sposoben, koliko sem naredil.« A vse, kar imamo, imamo od Boga, brez Njega nismo nič. Napuh nas vedno prevzame. Če gledamo Adama in Evo, sta imela čisto vse, še vedno pa ju je nekaj gnalo, da sta jedla od »tistega« drevesa. Isto je bilo z izvoljenim ljudstvom, ki je šlo iz Egipta. Prosili so Boga, daj nam hrano, ostali ti bomo zvesti. Ko so jo dobili, so se začeli odvračati od Njega, vlili so in častili zlato tele. Pogosto smo tudi mi taki. Ko prosimo Boga, smo ponižni, ko nam Bog dá, kar rabimo, pozabimo Nanj. V Svetem pismu je odlomek, kjer je kmet bogataš pobral obilno letino in rekel svoji duši: »Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.« Bog pa mu je rekel: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« Ta kmet je pozabil, da mu je Bog to dal oz. omogočil.«

Za upravljanje s financami je potrebno znanje

»Če bi me vprašali, kje so dobro razviti trgi, bi odvrnil, da tam, kjer obstaja možnost za njihov razvoj, kjer jim država to omogoča. Trgi pri nas veliko omogočajo, a nas zakonodaja zelo »bremza«. V Svetem pismu piše, ne si delati skrbi za prihodnost, dovolj je dnevu njegova lastna teža. Mi naredimo, kar lahko, Bog bo poskrbel za ostalo. Za upravljanje financ je treba res kar nekaj znanja, da se ne dela napak, ko pride napuh, ko se trgi začnejo majati. Takrat se delajo največje napake pri upravljanju lastnega premoženja, takrat ljudje izgubljajo. Strah in pohlep delata v nasprotju s tem, kar bi bilo prav. V teoriji znamo, čustva in napuh pa naredita svoje.«

Vlakec smrti ali umirjena vožnja s kolesom?

»Ne bi rekel, da so mladi bolj naklonjeni tveganju. Tudi stari ljudje so »pogumni«. Nekateri grejo rajši na vlak smrti in se bolj razburljivo vozijo, drugi pa imajo bolj umirjeno vožnjo s kolesom, da nekam pridejo. Bolj pomembno je, koliko ima človek premoženja. Če ga ima veliko, hoče bolj umirjeno vožnjo, reče si: »Dovolj imam, zadovoljen sem s 5 do 10 % donosa na leto«, noče razburljivih dogodkov. Kdor pa investira samo 100 €, tvega več z malo denarja in želi višje donose. Manj denarja človek investira, bolj je lahko pogumen. V besedah je človek velikokrat zelo pogumen. V realnosti pa, ko gre za negativne donose, ni nikomur vseeno.«

Slovenska zakonodaja fizičnim osebam onemogoča trgovanje na borzi

»Naša borza je zelo zaspana. Pri nas imamo dobre delnice, problem je naša zakonodaja, ker je fizičnim osebam trgovanje na borzi onemogočeno. Fizična oseba lahko kupi delnico, jo dolgo drži in čez čas proda. Če imamo otroka in mu damo ogromno omejitev, česa vsega ne sme, se ta otrok ne bo razvijal, kot bi se, če bi mu dovolili, da se prosto giba, umsko in mišično krepi. Kogar zelo omejimo, na koncu bolj kot ne propade. Isto je z našo borzo. Fizične osebe so res omejili, ne moreš trgovati na borzi, ne na naši, ne na tuji. V zakonu imamo 30-dnevni rok, če kupim delnico, je prej kot v 30 dneh ne smem prodati. Če jo prodam, sem kaznovan s tem, da si izgube, do katere je prišlo v tem obdobju, ne smem poračunati. Država upošteva samo donos, ne pa izgube, zato se človek vpraša, zakaj bi sploh vlagal, če država samo jemlje, ne morem pa se razviti.«

Bogastvo je treba iskati pri Bogu, moramo imeti pa tudi na zemlji nekaj, da lahko preživimo. Ne pozabimo se Bogu zahvaljevati za vse, kar nam je dano in dano nam je ogromno dobrih stvari.

Tudi 50 € je dovolj za začetek vlaganja

»Svetujem dijakom, študentom, ki jim ostane nekaj malega od štipendije ostane, pa tudi tistim, bolj premožnim. Kakšno tveganje ste pripravljeni prevzeti? Obstajajo naložbe, ki so smiselne danes glede na čas, ki je pred nami. Prihaja kar močna inflacija, zato je smiselno biti pripravljen na to, da pride kriza in se takrat izkoristi priložnosti. Katere? Plemenite kovine, surovine so izredno dobra naložba, skladi so tudi zelo dobri. Je pa pomembno, da se premoženje razprši, da se ne vloži vsega v eno naložbo. Vedno rečem, da vložite toliko, kot ste pripravljeni izgubiti. Na svetu je ni naložbe, kjer se ne bi dalo vsega zgubiti. Mogoče bi kdo rekel, da vrednost zlata ne more nikoli pasti na ničlo. Ni res. Zlato ima vrednost čisto ničlo takrat, ko ti ga ukradejo. Čisto vsaka naložba lahko pade na nič, z razpršitvijo se pa ta riziko zmanjša. Če ena naložba pade, druga gotovo ne bo.«

Ali človeka denar pokvari ali ne? Pogosto je odgovor, da ga, ker ga prevzame napuh. Človek postane odvisen sam od sebe, ne rabi sočloveka, na koncu tudi ne rabi Boga, začne se ukvarjati s stvarmi, ki niso pomembne za to, da pride v nebesa.

Dobro preverimo vse stroške, preden se podamo v finančne naložbe

»Pri naložbi moramo res pogledati vse stroške, tveganje, splošne pogoje in slovensko zakonodajo. Stroški so res velik vidik. Za ETF sklade veliko ljudi reče, da so tu res minimalni stroški, pa niso. Ko primerjajo vzajemne sklade z ETF, je pri slednjih treba upoštevati stroške odpiranja borze, vodenja borznega računa, pomembne so davčne napovedi, kako jih bo naredil. Bo znal narediti XML datoteke, ki jo zahteva davčna napoved ali jih bo moral plačati? Treba je dobro pogledati, preden se odločimo za naložbo, da je stroški ne »stolčejo«.«

Vlaganje v nepremičnine

»Če gledam, da prihaja čas inflacije, na dolgi rok nepremičnina ohranja vrednost. Je pa res, da prinaša tudi svoje stroške in tveganja. Kaj se zdaj res splača narediti? Izkušnja iz Jugoslavije nas je naučila, da ker se pričakuje inflacija, kdor ima možnost za naložbo in bo vzel kredit, naj bo to kredit s fiksno obrestno mero. Če se ta denar, ki se ga dobi, vloži v nepremičnino, se bo čez 20, 30 let to lepo obrnilo. Je pa tudi tu kar nekaj rizika, npr. če oseba izgubi službo, je treba imeti za to situacijo rezervni scenarij.«

Vložite toliko, kot ste pripravljeni izgubiti.