VIDEO in FOTO pogrebnega slovesa od škofa Piriha: »Poznal si naša imena, veselja in bremena«
Cerkev na Slovenskem | 26.03.2021, 09:13 Rok Mihevc Tanja Dominko
Na praznik Gospodovega oznanjenja so k večnemu počitku položili pokojnega koprskega škofa Metoda Piriha. Pokopan je na Sveti Gori, kjer si je želel. Pogrebno sveto mašo iz cerkve Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi smo prenašali na Radiu Ognjišče, z video prenosom pa tudi na naši spletni strani.
»Odlikoval se je po jasnosti, odločnosti in velikem zaupanju«
Pogrebno slovesnost je vodil sedanji škof koprske škofije Jurij Bizjak, ki se je uvodoma spomnil Pirihovega delovnega otroštva, njegove številne družine in njegove sestre Milice, ki je vstopila v samostan Benediktink na otoku Cresu. Duhovni poklic mu je izprosil njegov stari oče, ki je veliko molil. Duhovnik je bil skoraj 58 let, koprska škofija pa je po Pirihovih rokah prejela številne milosti, je dejal škof Jurij, ki se spominja tudi, da je slovesnosti lepšal tudi s svojim petjem. »Z obema gesloma se je obračal na ljudi okoli sebe in na Gospoda. Vztrajno je zaupal Bogu in ljudem, imel je poslušno srce za Boga in za ljudi. Odlikoval se je po jasnosti, po izražanju, odločnosti, doslednosti, modrosti in velikem zaupanju. Kot pastir je vztrajno zbiral družino svoje črede in posvečal svojo skrb tudi manj vernim in oddaljenim. S posebno ljubeznijo je vedno spremljal vse duhovnike in bogolsovce, veliko mislil nanje, se jih spominjal za godove in rojstne dneve.«
»Zdaj ste se za stalno naselili v nebeškem dijašem domu«
Sad njegove ljubeče skrbi za mladine in vzgojo je ustanovitev in gradnja Škofijske klasične gimnazije in Dijaškega doma v Vipavi. Tu je škof po upokojitvi tudi bival. Tako se je pogrebni slovesnosti ravnatelj Vladimir Anželj škofu zahvalil za pogum, ki ga je pokazal z ustanovitvijo teh ustanov, s čimer so imeli možnost mladi svoja viharna srednješolska leta preživeti v urejenem, s krščanskimi vrednotami prežetem okolju. Škof Pirih je ves čas delovanja gimnazije in dijaškega doma podpiral mlade in sodelavce s svojo molitvijo in skrbjo, je poudaril Anželj. »Teh ustanov ne boste nesli s seboj, kar pa boste gotovo prinesli pred nebeškega Očeta so vaše pozornosti, trud prizadevanja, odnos do vseh ljudi, vaše spoštovanje in vaša naravnanost v dobro in pozitivno. Zdaj ste se za stalno naselili v nebeškem dijaškem domu, kjer slavite njega, ki ste mu vse življenje zvesto služili in v katerega ste v skladu s svojim škofovskim geslom tako zaupali. Verjamem, da se tam veselite in se s sostanovalci nebeškega dijaškega doma soblagoslavljate. Ko boste dvignili roke v blagoslov, pa vas prosim, obnrite jih še proti našim in vašim ustanovam.«
»Poznal si naša imena, veselja in bremena«
V imenu duhovnikov koprske škofije ga je Rafko Valenčič imenoval za prijatelja. »Besedi prijatelj si dal polno veljavo, ko si nas poslušal, se zanimal za naše živlejnje in delo, osebne zadeve in pastoralne izkušnje. Izražal sočutje in razumevanje človeške krhkosti, da bi tudi sami kot dobri pastir čutili s tistimi, ki so preizkušani, nemočnmi in slabotni. Kako drugače razumeti tvoje besede, ki si jih namenjal svojim duhovnikom, ob neposrednih srečanjih, praznikih, na veliki četrtek, ob naših osebnih godovih in praznikih. Dobri pastir pozna svoje ovce in one poznajo njega. Ti si nas poznal, ker si nas spremljal z ljubeznijo in naklonjenostjo, razumevanjem in sočutjem. Ne samo duhovnike in bogoslovce, ampak tudi vernike, poznal si njihova imena, veselja in bremena. Nisi jih poznal samo po obrazih, ampak tudi po njihovih stremljenjih duš in src.«
Besede slovesa je izrekel tudi apostolski nuncij v Sloveniji Jean- Marie Speich, ki je izrekel sožalje škofiji Koper, domačim, prijateljem in znancem. »Vrnil se je k Očetu po polnem duhovniškem in škofovskem življenju. Izkusil je mnogo veselja in trpljenja. Rad se spominjam srečanja z njim in njegovega nasmeha.«
Po sveti maši je bil škof Metod prepeljan na Sveto goro, kjer je, na svojo željo, pokopan v grobnici za glavnim oltarjem. Tudi pokop je potekal v najožjem krogu škofa, njegovega spremstva in domačih.