Jože Bartolj
Miha Močnik
Alen Salihović
Svoboda prinaša tudi tveganje in ko se zalomi, krivimo državo. (foto: Nik Shuliahin / Unsplash)
Svoboda prinaša tudi tveganje in ko se zalomi, krivimo državo. | (foto: Nik Shuliahin / Unsplash)

Zakaj smo tako nezadovoljni?

02.03.2021, 16:45 Tadej Sadar

"Regulacija" in deregulacija" - pravila ali svoboda. Zahtevamo svobodo, hočemo voziti po svojih pravilih. Toda svoboda prinaša tudi tveganje in ko se zalomi, krivimo državo, ker nas ni zavarovala. Ni svobode brez odgovornosti.

Spadam med tiste, ki smo živeli še v Jugoslaviji. Prav zato me razni jugonostalgiki, ki jih na psihološki ravni sicer razumem, na čisto praktični in življenjski pa ne, včasih spravljajo v smeh, drugič pa v obup. Vedno znova se namreč vprašujem, kaj je tisto, zaradi česar smo nesrečni, kljub očitno višjemu standardu, ki ga potrjujejo večkratniki številk različnih statistik.

Našim možganom se še kar toži po egipčanskih loncih, v katerih se je v preteklosti kuhala brezskrbnost.

Seveda je za to odgovornih veliko objektivnih - in tudi množica psiholoških - elementov. Po domače, botrov za našo nesrečno držo žal ne zmanjka. Vse bolj pa se zdi, da je eden ključnih, naš odnos do oblasti. Katerekoli že in pri tem ne mislim zgolj na politično; določeno oblast nad nami ima na primer tudi policist ali pa bančni uslužbenec, prometni predpis, zakon...

Opozoriti želim na preprosto načelo, ki se v besedi sliši zapleteno – na regulacijo oziroma deregulacijo.

Če povem preprosteje, gre za vmešavanje ali za nevmešavanje, za svobodo ali za pravila.

Trenutno je naš um še vedno v tranziciji, saj je desetletja živel v popolni regulaciji. Pravila so se, v času pred osamosvojitvijo, do malih podrobnosti vtikala v naša življenja. Vse je bilo vnaprej določeno in predpisano, zelo malo je bilo negotovosti - kar je do neke mere celo prednost tega načina - na drugi strani pa je bilo zelo malo svobode. Zdaj imamo svobode neizmerno več, nemalokrat pa se našim možganom potoži po egipčanskih loncih, v katerih se je v preteklosti vsak dan kuhala brezskrbnost. Nekdo drug se je odločil namesto nas. Pa kaj, če smo zaradi tega imeli manj svobode.

V trgovini sta bili na primer na voljo dve vrsti sadnega jogurta. Ne dveh proizvajalcev, da ne bo pomote, dve vrsti, slivov in marelični. Vzemi ali pusti. Vsakemu, ki se mu toži po teh časih se prostovoljno javim, da mu ob naslednjem nakupu osebno omejim izdelke, ki jih lahko kupi, s pogojem, da mi ob koncu sporoči, če mu tak način ustreza, ali pa raje uživa svobodo v možnosti izbire, ki jo imamo na voljo danes.

Dovolj s preteklim sistemom in nazaj v sedanjost.

Kip svobode na vzhodu bi potreboval kip odgovornosti nekje na zahodni obali. (Viktor Frankl)

Skratka, danes, tako se zdi, se dnevno spopadamo prav na tem polju; enkrat bi nam bolj ustrezala regulacija, drugič deregulacija. Enkrat želimo da nas država zaščiti (regulacija), drugič kričimo, naj nam vendarle da vso svobodo (deregulacija), ki pa se je drži odgovornost. In tako po cesti, ki je speljana naravnost, vseskozi vijugamo, da je vsem potnikom (beri državljanom) slabo. Dragi vsi, ki ste glasni v parlamentu, na ulici, po twitterjih in facebookih, začnite razlikovati med pojmoma regulacija in deregulacija, nato se odločite v kakšnem sistemu želite delovati in živeti in šele nato pišite, protestirajte in podpirajte. Ali pa še naprej prepuščajte, da vas vodijo tisti, ki dobro poznajo več tisoč let star rimski rek »deli in vladaj« in so to »raboto« pripeljali do te mere, da so nas razdelili same v sebi in tako enkrat vpijemo ZA, drugič PROTI, kakor nas pač nahujskajo, medtem pa smo vedno v službi njihovega interesa.

Viktor Frankl, psiholog smisla, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti je zapisal, da je svoboda brez odgovornosti oksimoron, bistroumni nesmisel in da bi ameriški kip svobode na vzhodu potreboval kip odgovornosti nekje na zahodni obali.

V tem dejstvu se, vsaj po mojem mnenju, skriva jedro naše nesreče. Zahtevamo svobodo, hočemo voziti po svojih pravilih. Toda svoboda prinaša tudi tveganje in ko se zalomi, krivimo državo, ker nas ni zavarovala. Ni svobode brez odgovornosti in ni regulacije brez jemanja svobode. Na nas je, da se odločimo, kaj hočemo.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Naš pogled

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc) Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc)

Prva obletnica smrti nadškofa Alojza Urana

Pred letom dni se je prav na veliko soboto od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob tej obletnici je bila načrtovana sveta maša v ljubljanski stolnici, da bi se je lahko ...

Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO) Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO)

Zgodba o krvosesih in birokratih. In virusu.

Vsak človek v življenju doživi kaj izjemnega ali nenavadnega, kar ga nato spremlja vse nadaljnje dni. V spominu se počasi utapljata prva in druga svetovna vojna, vedno manj je tudi pričevalcev o ...

Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv) Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv)

Dijaki sporočajo: Zmoremo!

Na Radio Ognjišče je pisala dijakinja Gaja Viler, ki obiskuje program predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli. Pred tretjo ustavitvijo javnega življenja, zaradi upočasnitve širjenja virusa, so s ...

Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay) Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay)

Kristjani in cepljenje?

Cepljenje predstavlja ta trenutek eno najpomembnejših in vročih vprašanj, s katerim se ukvarjajo vlade, zdravstvena ministrstva in posamezniki po vsem svetu. Na začetku leta je kazalo, da bomo z ...

S. Nikolina (photo: Izidor Šček) S. Nikolina (photo: Izidor Šček)

S. Nikolina: Pripravimo jedi za velikonočni žegen

Prvi dnevi velikega tedna so še delavniški. Gospodinje in gospodinjci imajo polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedi. O tem smo govorili tudi v Svetovalnici s sestro Nikolino.

O avtorju