Mladi doživljajo številne stiske pri šolanju doma ter obenem prepoznavajo, kolikšno vrednost ima šola, kot so jo poznali pred epidemijo | (foto: Pixabay)
Šola od doma: Dijaki opozarjajo predvsem na mentalne stiske
Mladoskop Nataša Ličen
Na nedavni razpravi o Šoli na daljavo, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, je sodelovala tudi predsednica Dijaške organizacije in opozorila predvsem na nevajenost profesorjev, na slabo kakovost šole na daljavo, na preobremenjenost, slabo motivacijo in tudi na hujše mentalne stiske, ko mladi presedijo po osem ur pred računalnikom brez primerne pomoči.
Smo prva generacija, ki se izobražuje na daljavo. Nihče ne ve, kakšne bodo posledice, morda bomo bolj robotski in z manj socialnih veščin.
Velika odgovornost za mlade
Mladi potrebujejo socialne stike, zato jim je v času epidemije treba še bolj prisluhniti, je v "Mladoskopu" dejala Maja Kalin, predsednica Dijaške organizacije Slovenije: »Predlagamo, da še bolj podpremo društva, podjetja, organizacije, ki so podarili računalniško opremo slabše tehnično opremljenim dijakom in učencem. To so morda majhni koraki, a za nas ključni. Če recimo le pet dijakov v Sloveniji nima računalnika, še nismo enakopravni. Vsi v takšnem primeru nimamo enakega izobraževanja.«
Po drugi strani pa so tudi pozitivne. Zaradi epidemije zdaj bolj cenimo šolo in komaj čakamo na vrnitev med klopi, manjka druženja in sploh celotna srednješolska izkušnja.
Naj bo več pogovora in socialnih projektov
»Pomembna je medsebojna in tudi medgeneracijska pomoč. Malokdo pomisli v teh časih na to, kako se počutimo mladi in s čim se mi soočamo, ker je v družbi toliko drugih problemov. Zavedamo se, da moramo poskrbeti zase, tudi v prijateljskih krogih. Veliko je bilo projektov inštruiranja in tudi samih pogovorov. Biti moramo veliko bolj empatični v tej družbi in prepoznati, kdo potrebuje našo pomoč, ker je v veliki stiski.«
Kakovost izobraževanja je slabša, zato predlagamo prilagoditev vsaj delnemu delovanju izobraževanja, kakršno je bilo pred epidemijo.
Kako, oziroma koliko, je slišan glas mladih?
»Pri vladnih organizacijah predvsem smo nekoliko manj slišani, toda večkrat kot bomo povedali, močnejši in bolj upoštevan bo naš glas. Gre za to, da moramo biti jasni v svojih stališčih, jih tudi jasno predstaviti. Dijaki smo pomemben del družbe, imamo svojo voljo in stališča, ki jih je treba povedati.«
Želimo si, da bi se ukrepov vsi odgovorno držali, ker je edino to zagotovilo, da se čim prej vrnemo nazaj.
Pogost očitek starejših je, da vedo več od mladih
»Velikokrat slišimo očitke po nezadostni strokovnosti, da mladi nimamo dovolj izkušenj. Toda dejansko smo mladi tisti, ki se trenutno srečujemo, recimo, s šolo na daljavo. Strokovni delavci ne morejo vedeti tako dobro, kot mladi, ki se s tem soočamo, kako nam je, kje so problemi in kaj ni tako dobro urejeno, kot bi morda lahko bilo. Zato je prav, da povemo svoje predloge. Smo pomemben posvetovalni organ, iz prve roke povemo, s katerimi težavami se soočamo.«
