Nataša Ličen
Jakob Čuk
Marjana Debevec
Upoštevanje zaščitnih ukrepov je v določenem obsegu smiselno ohraniti tudi v pokoronskem obdobju, ko bomo skoraj vsi zaščiteni z učinkovitim in varnim cepivom. (foto: Hakan Nural / Unsplash)
Upoštevanje zaščitnih ukrepov je v določenem obsegu smiselno ohraniti tudi v pokoronskem obdobju, ko bomo skoraj vsi zaščiteni z učinkovitim in varnim cepivom. | (foto: Hakan Nural / Unsplash)

Lahko smo brez skrbi, obe cepivi proti koronavirusu sta varni!

06.01.2021, 11:52 Mirjam Judež

V oddaji smo govorili o cepljenju, ukrepih proti novemu koronavirusu in kako bo s tem v času, ko bo vedno več najbolj ogroženih za težji potek bolezni že zaščitenih s cepivom. Upoštevanje zaščitnih ukrepov je v določenem obsegu smiselno ohraniti tudi v pokoronskem obdobju, ko bomo skoraj vsi zaščiteni z učinkovitim in varnim cepivom. Z nami je bila mag. Venceslava Bavčar, mag. farm. iz Lekarne Ljubljana.

Zgodovina cepljenj proti nalezljivim boleznim sega daleč nazaj

»Že stari Kitajci so sušili kraste prebolelih za črnimi kozami in z njimi inficirali zdrave. V sodobnem zdravstvu pa se vakcinacija oz. cepljenje uporablja že več kot 2 stoletji. Trenutno je aktualno cepljenje proti povzročitelju Covid-19. S cepljenjem posnemamo okužbo in izrabimo naravno zmožnost človeškega imunskega sistema, ki ob vdoru infekta v organizem spodbudi imunske celice, da v tednu ali dveh izdelajo protitelesa, ki potem uničijo vsiljivce.«

Zakaj niso vse infekcijske bolezni primerne za izdelavo cepiva proti njim in zakaj se moramo proti nekaterim boleznim cepiti večkrat, proti drugim pa zadošča enkrat?

»Na žalost je število infekcijskih bolezni z naravnim pojavom enkratnega zbolevanja in posledične trajne odpornosti omejeno. Pri mnogih boleznih prva okužba ne zaščiti pred ponovnimi. V tovrstno skupino spada vrsta izredno obremenjujočih bolezni, na primer malarija, sezonske okužbe dihal (npr. gripa) in aids. Zato je izdelava njihovih cepiv svojevrsten izziv za raziskovalce, saj bi morala biti cepiva na nek način 'pametnejša od narave'. Želje po izdelavi tovrstnih 'inovativnih' cepiv so sicer številne, a je v zadnjih letih zares uspelo le proizvajalcem cepiva proti humanemu virusu papiloma (HPV), ki povzroča raka na materničnem vratu. Pri cepljenih deklicah, ki se še niso okužile, nastanejo protitelesa v sluzi že pred prvo okužbo, ki med poznejšimi stiki s temi virusi preprečijo njihovo potovanje do tarčnih celic v globino epitelija.«

Mrzlo vreme in sneg ne ubijeta koronavirusa.
Mrzlo vreme in sneg ne ubijeta koronavirusa. © Georgie Wood / Unsplash

S cepljenjem si “prihranimo” prvo prebolevanje okužbe in pridobimo imunsko zaščito, kot bi jo nam sicer pustila bolezen, brez težav, tveganj in posledic, ki jih prinašajo bolezni

»Infekcijske bolezni, pri katerih so cepiva učinkovita, praviloma že naravno potekajo tako, da za njimi ljudje zbolijo samo enkrat in potem nikoli več. To pomeni, da enkrat prebolela bolezen zaščiti pred ponovitvami iste okužbe. Značilno za take bolezni je, da se proti njim razvije učinkovit in razmeroma trajen imunski odziv. Ob vsaki naslednji okužbi z enakim povzročiteljem že razmnoženi spominski limfociti takoj izdelajo zaščitno raven protiteles (v 4 do 7 dneh) in preprečijo nastanek bolezni po ponovnih okužbah. Takojšen odziv na ponovno okužbo imenujemo imunski spomin, ker se za razliko od prve okužbe zgodi brez zakasnitve.«

Cepljenje je podobna zaščita pred okužbami kot že prebolela bolezen

»Nastanek imunskega spomina izrabljamo pri cepljenju tako, da človeku lahko prihranimo težave prve okužbe, če v njegovo telo vnesemo povzročitelja (oslabljenega, mrtvega ali delno razgrajenega v obliki nekaterih njegovih molekul), ki ne more povzročiti bolezni, zmore pa spodbuditi imunski odziv in nastanek spominskih limfocitov. Ker nekateri ne smejo biti cepljeni, ker npr. obstaja možnost resne alergične (anafilaktične) reakcije na sestavine cepiva, pri zdravstvenih stanjih, ki niso združljiva s cepljenjem, zdravljenje z nekaterimi biološkimi zdravili in podobno, je pomembno, da so ostali precepljeni. Govorimo o kolektivni zaščiti. Če precepljenost pade npr. pod 90 %, lahko znova začnejo obolevati za prej omenjenimi boleznimi, ki jih pri nas že desetletja ni. Tak primer so bile pred časom ošpice.«

Nad kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo vseh odobrenih cepiv v Evropi, kot tudi vseh zdravil, bdi EMA, evropska agencija za zdravila.

Novo cepivo proti Covid 19 je inovativno, ne gre za oslabljen virus brez virulence in z ohranjeno imunogenostjo, kar pomeni, da vzpodbudi nastanek protiteles, ne povzroča pa bolezni

»Cepiv proti Covid 19 je več. Pfizer-BioNTechovo (ki se že uporablja) in Modernino cepivo temeljita na virusni informacijski ribonukleinski kislini (m-RNA) z informacijo za protein virusne bodice S, s katero se novi korona virus pritrdi na naše celice. Po cepljenju (za najboljši učinek sta potrebna 2 odmerka) naš imunski sistem pripravi obrambo s protitelesi, ki jih tvori na tuj protein (ki ga kodira ta delček m-RNA v cepivu), kar pri stiku z virusom onemogoči pritrditev in vstop virusa v celice. m-RNA ne vstopa v celična jedra in ne more vplivati na genetski material. To je inovativna tehnologija tudi za razvoj novih zdravil proti boleznim, ki jih sedaj še ne zdravimo zadovoljivo. Spomnimo se Krisa in zdravila Zolgensma proti spinalni mišični atrofiji. Tu gre za humani gen v obliki c-DNA, ki kodira humani protein za preživetje motoričnega nevrona. Nosilec je tu adenoasociacijski virus, dodan je še promotor, da se tudi ta delček podvaja pri delitvi celic; pri cepivu proti Covidu 19 pa delček m-RNA nosi lipidni nanovezikel, da lahko vstopi v celico, nikakor pa ne more vplivati na naš genetski material.«

Ostala cepiva proti Covid 19

»Ruski Sputnik V, cepivo AstraZenece in verjetno še kakšno, niso m-RNA cepiva, to so rekombinantna virusna proteinska cepiva, kitajska cepiva temeljijo na oslabljenih virusih. Pri vseh pa gre za spodbujanje tvorbe protiteles in imunski spomin. Njihova učinkovitost se bo pokazala z uporabo, ne vemo še zagotovo, kako dolgo bo zaščita trajala. Tako nad kakovostjo, varnostjo kot učinkovitostjo vseh odobrenih cepiv v Evropi (zaenkrat le Pfizer-BioNTechovo), kot tudi vseh zdravil, bdi EMA, evropska agencija za zdravila.«

Za dober imunski sistem je tudi v hladnih dneh dobro iti ven.
Za dober imunski sistem je tudi v hladnih dneh dobro iti ven. © ivabalk / Pixabay

Osnovna preventiva: ne bo odveč, če ponovimo

»Ukrepi zaradi novega korona virusa so seveda posegli v našo siceršnjo normalnost, vendar drugega preventivnega ukrepa nismo imeli, niti ne zdravila. Zato je težko razumeti nasprotnike ukrepov. Še posebno v krščanski drži tega ne bi smelo biti! Če lahko preprečimo prenos na osebe, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja bolj ogrožene za težji potek bolezni, bomo seveda upoštevali osnovne higienske ukrepe: umivanje in razkuževanje rok, higiena kašlja, pokrivanje dihal, da naših izločkov ob kihanju in kašljanju ne delimo v okolico – predvsem v zaprtih prostorih, javnem prometu in podobno.«

Skrb za zdrav življenjski slog in telesna aktivnost lahko odložita ali celo preprečita kronične bolezni, zmanjšata tveganje nekaterih oblik raka ipd.

»Aktualno je, da v vseh obdobjih življenja živimo čim bolj zdravo. Zakaj bi ravnali nasprotno in se potem jezili na zdravstveni sistem? Danes so informacije na dosegu: npr. magistri farmacije v lekarnah svetujejo strokovno in neodvisno, po novem obstaja tudi možnost svetovanja na daljavo za tiste, ki ste vešči interneta.«

Lekarna Ljubljana ponuja novost: možnost svetovanja in farmacevtske obravnave na daljavo, preko videokonference. Vse o tem izveste na spletni strani Lekarne Ljubljana.

Kako krepiti imunski sistem, da se bo lažje spopadal s povzročitelji bolezni

»Na vrsto negativnih dejavnikov, ki slabijo imunski sistem, mogoče nimamo vpliva, lahko pa krepimo odpornost z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje predvsem skrb za zdravo uravnoteženo prehrano z dovolj vitaminov (vitamin C in D) in mineralov (cink, selen) ter beljakovin in dovolj gibanja. Izogibajmo se škodljivim razvadam, kot sta kajenje in tvegano pitje alkohola. Na samo verjetnost okužbe s koronavirusom pa lahko vplivamo z dobrimi higienskimi navadami: umivanje in razkuževanje rok, zaščita dihal, ko lahko ostanemo doma, če smo zboleli.«

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Zdravstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Župnik Mitja Markovič (photo: posnetek zaslona) Župnik Mitja Markovič (photo: posnetek zaslona)

VIDEO: Odhajajoči župnik Mitja za lokalno televizijo

Tudi župnik Mitja Markovič s koncem meseca zaključuje svoje 16-letno obdobje na čelu župnije Krško - Videm ob Savi. S televizijskim portretom je njegovo delo in dobrinos kraju osvetlila tudi ...

O avtorju