»Tehnologija ne more objeti in nekoga povonjati«

Za življenje | 28.12.2020, 15:12 Rok Mihevc

Bližina, osamljenost in medsebojni odnosi v času praznikov so bili rdeča nit tokratne oddaje Za življenje, v kateri je voditeljica Mateja Feltrin Novljan gostila duhovnika Martina Goloba. Ker je pogovor potekal na praznik Dneva samostojnosti in enotnosti, sta se dotaknila tudi našega odnosa do praznika in slovenskega jezika. Zbrali smo nekaj njegovih misli iz oddaje.

O korona časih

»Poseben čas je. Po eni strani je veliko lepih izzivov in zanimivih srečanj. Kot duhovnik ali kot Martin se ne bi srečal s tako množico ljudi od vsepovsod. Ta čas mi omogoča razmišljanje o marsičem, predvsem o pomenu in veličini občestva, ki ga zelo pogrešam trenutno. Zavedam se, kakšne lepe danosti so bile pred tem časom, ko smo se lahko srečevali.  Je čas priložnosti in drugačne vzgoje. Čas, ko se srečujem z veliko stiskami in strahovi. Ljudje so prestrašeni. Srečujem se s samoto, depresijo. Vsekakor pa sem prepričan, da je to tudi čas, ki je dan od Boga in v vsakemu obdobju je Bog prisoten. V vsem tem nismo sami.«

Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje Za življenje

O bližini in razumevanju

»V tem obdobju je najbolj pomembno to, da smo slišani, drugo nam v tem času že skoraj ne ostane. Da lahko bližnjega slišiš. Jaz raje uporabim besedo »slišati« kot »razumeti«. Ker razumeti pomeni, da moraš isto situacijo doživljati, da moraš nositi iste čevlje, v marsičem pa ne nosim iste čevlje kot drugi. Zato rečem, da jih slišim, ker jih skušam doživeti v vsem tem kar so, oz. izrekajo. To je pomembno v vsakem obdobju, ne samo zdaj. Je pa to sedaj bolj na preizkušnji.«

O oddaljenosti od Cerkve

»Veliko ljudi pogreša sveto mašo. Ta je prava le takrat, ko je občestvo in smo zares skupaj. To opaziš, ko ti manjka. Meni manjkajo ljudje v cerkvi. Seveda je pokazatelj velikega hrepenenja po Bogu, ljudje iščejo Boga in hrepenijo po njemu. Slišim velikokrat, kako božja beseda ljudi pomiri, kako jim daje upanja. Sam verjamem, da je edini, ki nas v tem trenutku lahko potolaži z neko močno gotovostjo, Bog oz. evangelij, sporočilo o Bogu. To prihaja v tem obdobju bolj do izraza.«

O tehnologiji, ki omogoča bližino

»Tehnologija omogoča, da smo nekoliko bližje. Čeprav to ni vedno to. Tehnologija omogoča, da imaš sestanek, da lahko spremljaš sveto mašo, da nekoga nagovoriš, da vidiš, kako je mama in se z njo pogovarjaš… Ni pa tehnologija objem. Ni stisk roke, ne omogoča, da nekoga začutiš v njegovi energiji in tem kar je. Ne omogoča nekoga povonjati. Je v vsem tem še vedno hladna in čeprav se čutimo in se povezujemo, sem še vedno zagovornik »old school« pristnih človeških odnosov. Tehnologija stiska roke ne bo mogla nikoli zamenjati.«

O letošnjem božiču

»Letošnji božič je bil pravi božič v smislu tiste umirjenosti in skromnosti. Božiča nisem mogel »kupiti«, ampak sem sprejel situacijo takšno kot je. In v svoj hlev sprejel novorojeno dete v preprostosti in tišini. Letošnji božič se je pokazal v vsej lepi celoti skromnosti in čistem vzdušju.«

Prisluhnite celotnemu posnetku oddaje Za življenje

O slovenski samostojnosti in enostnosti

»Dragoceno je to, da smo si enotni. To ne pomeni, da moramo vsi isto razmišljati, isto verjeti, isto izgledati. Pomeni pa, da drug drugega slišimo. Veliko pogrebov sem imel in kot mlad duhovnik spoznavam, nič ni bolj pomembno kot to, da smo drug z drugim. Če imamo drug drugega, imamo vse. Velik dar je, da imamo svojo državo in smo v tem samostojni.«

O slovenskem jeziku

»Je najlepši jezik na svetu. Slovenci smo lahko ponosni na svoj jezik. Je zelo lep in speven. V svetovnem merilu je lahko slovenska poezija ena najlepših. Tudi zase lahko rečem, da bi se moral bolj poglabljati v slovenski jezik. Si vzamem čas za branje, a vidim, koliko mi še manjka … Imam strahospoštovanje do tega. Zavedati se moramo, kako lep jezik pravzaprav govorimo in da se trudiš lepo govoriti v slovenskem jeziku. Zdi se mi čist, lep in poseben jezik. Z veseljem ga uporabljajmo v vsej svoji celoti.«

O osebni inventuri pred novim letom

»Marsikdo kaj obžaluje, da je zamudil kakšno stvar, ali da bi naredil drugače. Pomembno pa je zavedanje, da dokler diham, je še upanje, da lahko kaj popravim ali naredim bolje. Vsako grenko izkušnjo lahko vzamem kot šolo. Mnogokrat so najboljše odločitve rezultat mnogih slabih odločitev, ker človek mora iti skozi slabe preizkušnje. Moramo se tudi kdaj opeči. Povabim, da se ne bi preveč ozirali nazaj in določene zadeve obžalovali. Kdor gleda nazaj, ni vreden, da gleda naprej, pravi že Sveto pismo. Tudi če se je kakšna stvar razbila in zgleda, kot da jo je nemogoče popraviti, čas marsikaj zaceli. Jezus pa tudi prihaja med nas s tem namenom, da sestavlja te koščke skupaj in nam da vedeti, »hodi naprej, vse bo še v redu«. Kot izgubljen sin vedno lahko prideš nazaj k očetu.«

O osamljenosti

»Nikoli nisi čisto sam. Ja, obstajajo občutki, da se nihče ne spomni name. Ampak nikdar nisi čisto sam. Vedno je nekdo, ki misli nate. Vedno pa praznike praznujem sam, da lahko razumem in tolažim tiste, ki so sami. Niste čisto sami, ne se zapreti v sebe. Mirno lahko vsak vzame telefon v roke in koga pokliče. Včasih res rabiš več spodbude. Ne samo čakati, da bo nekdo tebe razveselil. Prepričan sem, da se potem marsikaj začne obračati. Včasih se moraš malo potruditi, da izplezaš iz tega ven.«

In še voščilo ob prihajajočem novem letu

»Poguma in ne se bati, v božjih rokah smo. Ostanimo povezani, tako in drugače, četudi ti gre kdo zelo na živce, imamo še vedno jezik in zobe, da malo stisnemo. Skušajmo ga slišati, da je takšen kakršen je. Živimo v lepi deželi in imamo stvari, brez veze je čas zapravljati za kreganje, slabo voljo in jezo. 2021 preživimo čim bolj  v miru.«