Kulturne ustanove: Ni strahu, da bi ustvarjalnost zaspala

Pogovor o | 10.12.2020, 15:16 Tanja Dominko

December je čas, ko se vrata kulturnih ustanov ponavadi še bolj na široko odprejo, a letos ni tako. Po številnih državah so zastali glasbeni projekti, utihnili koncerti, ugasnile odrske luči, odpadli sejemski dogodki. Glasbeno dogajanje je prešlo na internet ali pa preprosto čaka na boljše čase.

V oddaji Pogovor o smo gostili direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, Urško Bittner Pipan pomočnico direktorja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca in Klemna Ramovša, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Sevica Brežice. Poklicali smo tudi direktorico Narodne galerije dr. Barbaro Jaki. V ljubljanski Operi, celjskem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem se povabilu niso odzvali.

Kakšno leto je za njimi, kako je vplivala epidemija?

Uršula Cetinski: „Epidemija na Cankarjev dom močno vpliva, je prelomen zgodovinski dogodek, na začetku je bil velik šok. Lani nas je denimo obiskalo 550 tisoč ljudi, kar je petina vseh ljudi, ki so obiskali kulturne prireditve, potem pa se je začela nova realnost. Deloma smo vendarle izvedli projekte, tako nam je do 15. oktobra uspelo približno 800 dogodkov, kar je manj, kot smo načrtovali. Seveda smo bili zaskrbljeni, kako bomo finančno obstali. Vendar je bila na srečo naravnanost ministrstva za kulturo taka, da bomo srečno priplavali to leto do konca kljub nedobrodošlim okoliščinam."

Matej Šarc: „Prilagodili smo se že spomladi, pri tem nam pomaga svetovni splet in RTV Slovenija. Jeseni smo vzpostavili drugi val filharmoničnih spletnih koncertov, s čimer nadomeščamo vse koncerte, ki bi se morali zgoditi po prvotnem načrtu. Opremili smo se z dobro tehnologijo, tako da v celoti to počnemo sami, sodelujemo pa tudi z RTV Slovenija, ki te koncerte prenaša na programu ARS. Smo kar veseli, ker je udeležba poslušalcev in gledalcev na koncertih zelo lepa, dobivamo lepe odzive, hkrati je to nek nov model pomlajevanja publike, saj starejši niso vešči uporabe tehnoloških naprav, pri tem jim pomagajo mlajši člani družine, tako lažje pristopimo do tega dela publike, ki si ga želimo na koncertih."

Urška Bittner Pipan, JSKD: „Ljubiteljska kultura ima poleg ustvarjalne note močno dimenzijo druženja in povezovanja, ki je v teh časih odpadla. Mi na leto opravimo približno 500 različnih izobraževanj, ki so se zdaj prenesla na splet in potekajo v celoti. Ostale stvari se tudi delno izvajajo prek spleta, vendar to ni enaka izkušnja niti na za uporabnike niti za izvajalce, ampak iščemo najboljše možnosti. Poleg tega smo v pripravi festivala Europa Cantat, ki bo julija prihodnje leto v Sloveniji. S tem imamo izjemno dobre odzive iz Evrope in drugih celin, pravijo, da moramo pogumno gledati naprej, da jim pomagamo skozi te zoprne zimske čase. Trenutno veliko delamo, so pa napori usmerjeni naprej."

Klemen Ramovš, Seviqc Brežice: „Ti časi so tragični, ker je zaprtje te scene po celotni Evropi, so pa tudi perspektivni, saj mora človek poiskati neke druge oblike, znajti se mora v novi realnosti. Mi smo imeli s festivalom srečo, saj ko se je začela pandemija, smo bili na tem, da začnemo prodajo vstopnic, pa smo vse ustavili. Samo del programa smo izvedli, ampak v juliju smo en mesec pred festivalom postavili povsem na novo. Kožo nam je reševala dobra informatika in zelo dobra ponudba umetnikov, ki si želijo priti na ta festival. Nam ni težko dobiti vrhunskih umetnikov. Pogoj, ki smo ga postavili, je bil, da lahko pridejo samo z osebnim prevozom in samo tisti iz zelenih držav. Kako bo naprej? Zanašam se, da bo avgust znova tak ugoden mesec, ampak vem pa, da usode ne smeš izzivati."

Kultura v prihodnjih mesecih

Sogovorniki so o kulturi v prihodnosti izrazili prepričanje, da bodo vendarle to ponudbo na spletu ohranili, na nek način bo ta dvojnost ostala, meni Uršula Cetinski, a hkrati meni, da bodo ljudje še vedno cenili nastope v živo. Ne gre le za sam kulturni dogodek, gre tudi za druženje, je poudaril Ramovš. Šarca je medtem presenetilo, kako hitro so ljudje pograbili priložnost, da bi abonmaje spremljali na daljavo, ob prodaji vstopnic se je pred filharmonijo v septembru naredila dolga vrsta, ljudje, željni kulturnih dogodkov, so potrpežljivo čakali. Kako bo epidemija vplivala na ljubiteljsko kulturo, je seveda drugo vprašanje. Urška Bittner Pipan je pohvalila državo in občine, da so finančno podprle društva, četudi niso izvedla celotnega programa, a boji se, kaj bo v prihodnosti. Nekatera društva, ki ne dajejo tolikšnega poudarka kakovostnemu delu, utegnejo zaspati. Kultura je večja in je večna, pa je prepričana direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki, ki se zaveda, kaj vse so kulturni ustvarjalci preživeli v zgodovini, pa njihova ustvarjalnost ni zatajila. Na to je opozoril tudi Klemen Ramovš in izpostavil kugo, vojne, špansko gripo in poudaril, da vendarle živimo v ugodnih okoliščinah, česar se doslej nismo toliko zavedali.

Ali vpliva epidemija tudi na ustvarjalnost?

Direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je prepričana, da je vsak, ki se ukvarja s kulturo, naravnan na ustvarjalnost, tega ne more izničiti epidemija, a vendar je pomembna tudi vaja, pri čemer je omenila pevce, plesalce in glasbenike, ki za svojo virtuznost potrebujejo ure in ure vaje in na koncu tudi množico nastopov. Tudi ostali sogovorniki so poudarili, da ni strahu, da bi ustvarjalnost zaspala. Morda je celo dobro, da nastopi mir in tišina.

Prisluhnite celotni oddaji Pogovor o.